Meta PHoDcast zapisi 06: Tina Šantl Temkiv, biologinja

Dr. Tina Šantl Temkiv

TINA ŠANTL TEMKIV je diplomirala iz biologije na Biotehniški fakulteti in iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede, oboje na Univerzi v Ljubljani. Doktorirala je na porajajočem se področju mikrobne ekologije atmosfere in tako imela formalen razlog, da je imela glavo v oblakih – raziskovala je mikroorganizme, ki v oblakih živijo ali pa se vsaj z njimi prevažajo po našem svetu.

Tudi po doktoratu ostaja na Danskem, svoj pogled pa zdaj vse bolj obrača tudi ven iz tega sveta in raziskovalno razmišlja o življenju na drugih planetih. Inspiracijo (in mikrobiološke vzorce) za raziskave črpa v sneženih (sub)polarnih puščavah severa, zato morda še toliko bolj sanja o dolgih počitnicah v toplih krajih.

Dr. Tina Šantl Temkiv
Dr. Tina Šantl Temkiv

Kakšne okoliščine so vas privedle na trenutno raziskovalno ustanovo?

Ko sem zaključevala diplomsko delo, sem naletela na razpis za doktorat v Roskildeju na Danskem, ki me je takoj pritegnil. Šlo je za raziskave mikrobov v oblakih, ki naj bi imeli še neraziskan vpliv na atmosferske procese. Vzorčenje naj bi se izvajalo z majhnim letalom, ki bi omogočilo prelet skozi oblake in zajem vzorcev majhnih kapljic, ki kondenzirajo v področjih atmosfere z visoko relativno vlažnostjo. Ta način vzorčenja nam končno žal ni uspel, sem pa tako pristala na Danskem in se začela ukvarjati s popolnoma novim področjem mikrobiologije – z mikrobno ekologijo atmosfere.

Med doktoratom sem delala z najrazličnejšimi vzorci iz atmosfere, od letalskih vzorcev zraka pa do dežja in celo toče iz Ljubljane, in se privadila komuniciranja s fiziki, kemiki in meteorologi, saj je področje zelo interdisciplinarno.

Ko sem zaključila doktorat, sem bila v stiku z astronomskim raziskovalnim centrom, ki se je na novo odpiral v Aarhusu na Danskem in se v ukvarja raziskavami zvezd in planetov izven našega osončja. Ker se v tem centru zanimajo za karakterizacijo tako imenovanih exo-planetov in iskanjem planetov primernih za življenje, jih je zanimalo sodelovanje z nekom, ki raziskuje vpliv mikroorganizmov na atmosfero. Njihov način dela je zelo drugačen, saj ne poznajo toliko eksperimentalnega pristopa in se zanašajo na opazovanja, je pa zabavno iskati presečišče med tako različnimi področji.

Zakaj je vaše raziskovalno področje zanimivo za nas?

Večina tem, s katerimi se ukvarjamo, je zelo zanimiva za širšo javnost, saj gre za tematike, ki so povezane z izboljševanjem vremenske napovedi, zgodnjo kolonizacijo kontinentov s strani mikrobov iz atmosfere, in iskanjem življenja na oddaljenih planetih. Zanimanje javnosti je seveda pomembno, saj je na ta način lažje dobiti finance za nadaljevanje raziskav. Hkrati pa je dobro vedeti, da človek ne počne nekaj izoliranega, ampak se tvoje raziskave tičejo širše družbe.

Kaj vaše raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja?

Ko sem se začela ukvarjati z znanostjo, je bila atmosferska mikrobiologija obrobna tematika, ki ni preveč zanimala ne mikrobnih ekologov ne atmosferskih fizikov in kemikov. V zadnjih petih letih se je to zelo spremenilo in zdaj mnogo fizikov sprejema, da znajo biti tudi organizmi v atmosferi pomemben del procesov v oblakih. Celo meteorologi so postali bolj pripravljeni vključiti mikroorganizme v svoje vrememske modele. Na ta način je naša skupina prispevala majhen del znanja, ki je pretreslo predstave o procesih v atmosferi, za katere se je dolgo časa verjelo, da temeljijo le na relativno inertnih prašnih delcih in kemiji, ki jo poganja UV radiacija. Težko je vnaprej vedeti, kako pomembni so ti procesi, je pa vedno dobro malo prevetriti stare koncepte in preiskati, ali smo morda izpustili kakšen pomemben delček sestavljanke.

Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten?

Največji del službe je vsekakor prijeten. Zelo rada si zamišljam in izvajam nove raziskave, kar je področje, na katerem posameznik čuti res veliko svobode. Proces raziskovanja se običajno zaključi s pisanjem člankov, kar je nekakšna pika na i, ko temeljito premisliš, kako se tvoje delo umešča v celotno zakladnico znanja. To je tudi trenutek, ko si rečeš, da bi drugič veliko stvari naredil drugače in tako se razvijaš. Moram reči, da me prav tako zelo veseli delo s študenti, kar v zadnjih dveh letih predstavlja vedno večji del mojega vsakdana.

Je pa tudi kar nekaj neprijetnosti.

V povprečju je nekje 90-95 % znanstvenih projektov zavrnjenih s strani javnih in zasebnih raziskovalnih fondov, kar pomeni, da si prisiljen razviti debelo kožo in biti pripravljen na veliko negativnega feedbacka.

Poleg tega te znanstveni sistem danes spodbuja k življenskemu stilu z zelo majhno mero stabilnosti. Od kratkotrajnih zaposlitev, ki običajno trajajo med enim in tremi leti, do zahteve, da delaš v čimveč različnih državah in laboratorijih, kar predstavlja velik pritisk na mlade raziskovalce.

Kako lahko primerjate razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostujete?

V resnici žal nikoli nisem imela priložnosti delati na raziskavah v Sloveniji, tako da težko primerjam. Bi pa rada poskusila 🙂 Je pa Danska kar se znanosti tiče zelo spodbudna država z dobro infrastrukturo in izredno nizko stopnjo hierarhije. Tukaj imajo študentje in profesorji zelo neformalen odnos, kar ima dobre in slabe strani. Je pa to velika razlika v primerjavi s slovenskim sistemom, ki je bolj hierarhičen.

Z besedo in sliko delite z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s lastnim raziskovanjem.

Fotografija je vtis iz letošnjega vzorčenja na raziskovalni postaji Station Nord. Postaja se nahaja na severnovzhodni obali Grenlandije in nudi izhodišče za raziskave atmosferskih in klimatskih procesov v visoki arktiki.

Terensko delo. (Foto: TŠT)
Terensko delo. (Foto: TŠT)

 

Celoten intervju lahko preberete na TEJ povezavi.

 

Ana Slavec (foto: osebni arhiv)
Ana Slavec (foto: osebni arhiv)
Dr. Luka Ausec (foto: osebni arhiv LA)
Dr. Luka Ausec (foto: osebni arhiv LA)

Avtorja Meta PHoDcasta sta dr. LUKA AUSEC in ANA SLAVEC.

Luka je doktor bioloških znanosti, ki tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možgana v vse smeri, deloma tudi navznoter. Uživa v širjenju navdihujočih idej, deloma tudi v obliki čivkov.

Ana je sociologinja in doktorska študentka statistike. Rada postavlja vprašanja, tako v anketah kot tudi sogovornikom v intervjujih. Piše za blog Udomačena statistika, na Twitterju pa jo najdete kot @aslavec.

Preberite o ideji in začetnih ter vmesnih vtisih in poslušajte ostale epizode.

 

Več od Dr. Luka Ausec

Meta PHoDcast #08: Anka Kuhelj, biologist

Biologist Anka Kuhelj on communication with and among insects. #MetaPHoDcast Subscribe to...
Beri dalje