Meta PHoDcast Zapisi 22: Marija Đorđeska, pravnica

Marija Đorđeska (foto: Edith Frenyo (5ht Midatlantic SJD Roundtable)

MARIJA ĐORĐESKA je doktorska kandidatka s področja mednarodnega prava na Univerzi George Washington v ZDA, kjer je magistrirala na temo odnosa med Meddržavnim sodiščem in Komisijo za mednarodno pravo. Tja jo je pot vodila po diplomi na Pravni fakulteti UL ter Erazmus izmenjavi na Univerzi Yeditepe v Turčiji, kjer jo je začel zanimati proces islamizacije turškega prava.

Marija Đorđeska (foto: Carlos Andres Morales Torrado)
Marija Đorđeska (foto: Carlos Andres Morales Torrado)

Marija je kot odvetnica in/ali raziskovalka delala tudi v Turčiji, Makedoniji, Nemčiji, Švici in ZDA. Trenutno je mlada strokovnjakinja (junior professional in delegation) na delegaciji EU v Maleziji. V doktorski disertaciji raziskuje vlogo občih načel mednarodnega prava v mednarodnem pravnem sistemu.

Marija je tudi sopredsednica(co-chair) interesne skupine mladih strokovnjakov za mednarodno pravo in članica svetovalnega odbora interesne skupine za mednarodna sodišča in tribunale pri Ameriškem združenju za mednarodno pravo (American Society of International Law) ter članica komiteja za islamsko in mednarodno pravo pri Združenju za mednarodno pravo (International Law Association).

1. Kakšne okoliščine so te privedle na trenutno raziskovalno ustanovo?

Na univerzi George Washington (GWU) v Washingtonu DC sem med 2012 in 2013 kot prejemnica štipendije Thomas Buergenthal opravljala magisterij iz mednarodnega prava (LL.M.). Moj mentor, profesor Thomas Buergenthal, nekdanji sodnik na Meddržavnem sodišču v Haagu, me je na podlagi odlično ocenjene magistrske naloge z naslovom »The Process of International Law-Making: The Relationship Between the International Court of Justice and the International Law Commission« (Mednarodni zakonodaji proces: Odnos med Meddržavnim sodiščem in Komisijo za mednarodno pravo) povabil k sodelovanju na stopnji doktorskega študija, imenovani Science of Juridical Doctorate (S.J.D.), kar mi je bilo v čast.

2. Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas?

Težko je prepričati nepravnike, da je lahko tudi pravo zanimivo. S svojim delom in raziskovanjem (še vedno) poskušam razjasniti, kaj so pravila mednarodnega prava. Mednarodno pravo sestoji iz treh virov (meddržavni dogovori, mednarodni običaji ter obča pravna načela), ki predstavljajo tri zvrsti pravil mednarodnega prava. Viri mednarodnega prava so bili kodificirani že leta 1920 v statutu prvega meddržavnega sodišča (PCIJ), a strokovnjaki mednarodnega prava se še danes ne morejo zediniti, kaj določena pravila so, kako jih ugotavljamo in kakšen učinek imajo na subjekte mednarodnega prava (tj. države, organizacije in v določenih primerih tudi na posameznike).

V okviru svojega doktorskega dela z naslovom »The Process of International Law-Making: General Principles of Law Recognized by the International Courts and Tribunals« (Mednarodni zakonodaji proces: Obča načela mednarodnega prava, ki jih priznavajo mednarodna sodišča) raziskujem, kako t. i. obča načela kot tretji vir mednarodnega prava pripomorejo k delovanju mednarodnega pravnega sistema, kako mednarodna sodišča ugotavljajo obča načela in kakšen je učinek teh pravil mednarodnega prava na celotni mednarodni pravni sistem. Na podlagi doktorske naloge sem ustvarila tudi Digesto, tj. seznam teh pravil (občih načel), in določila, v katerih sodbah so bila ugotovljena. Digesto nameravam izpopolniti na podoktorskem študiju.

Ena od predpostavk doktorske raziskave in teze je, da mednarodna sodišča soustvarjajo mednarodno pravo. Ta teza ni nova, vendar je zanimiva za mednarodne pravnike iz civilnega/kontinentalnega sistema, ker niso (oz. nismo) vajeni pravnega sistema, kjer sodni sistem ustvarja pravo.

3. Kaj tvoje raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja?

Poznavanje občih načel mednarodnega prava bo koristilo tako mednarodnim pravnikom kot tudi študentom mednarodnega prava. V svoji doktorski nalogi opredeljujem, kaj so ta načela – do sedaj ni bila univerzalno sprejeta še nobena definicija – ter razlagam mednarodno pravo prek formul in dimenzij. Z uvajanjem nekoliko več znanstvenih elementov v mednarodno pravo bomo lahko približali mednarodno pravo vsem, tudi laikom, saj smo navsezadnje vsi posredni udeleženci v mednarodnem pravnem sistemu ter ga imamo pravico razumeti in smo odgovorni zanj.

Moja vizija za prihodnost mednarodnega prava je, da bodo vse države omogočile svojim državljanom (in tistim brez državljanstva) enako zaščito pravic in svoboščin, ki jih dovoljuje mednarodno pravo.

Poznavanje osnovih pravil mednarodnega prava bo tudi pripomoglo k bolj enakopravnemu in politično uravnoteženemu razvoju mednarodnega pravnega sistema v prihodnje, kar bo koristilo vsem narodom po svetu in prihodnjim generacijam.

Kot znanstvenica svoje delo primerjam z delom fizikov v CERN-u. Oboji raziskujemo najmanjše delce, ki so nam bili do sedaj še neznani, čeprav so obstajali. Z odkrivanjem teh delcev (v mojem primeru občih načel mednarodnega prava) bomo lažje razumeli, kako deluje svet, v katerem živimo. Namen moje doktorske naloge je pojasniti, kako mednarodno pravo deluje kot legitimni pravni sistem, ki še ni popoln, a obstaja, in vsebinsko določiti, katera pravila so del tega mednarodnega pravnega sistema. Le takrat, ko bomo vedeli, kakšna »orodja« imamo na voljo v mednarodnem sistemu, bomo lahko zgradili ustreznejši mednarodni pravni sistem.

Marija Đorđeska (foto: Edith Frenyo (5ht Midatlantic SJD Roundtable)
Marija Đorđeska (foto: Edith Frenyo (5ht Midatlantic SJD Roundtable)

4. Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten?

Najbolj neprijeten in hkrati tudi najbolj prijeten del moje službe je bila osamitev. Med pisanjem doktorata sem komunikacijo in stike s svojimi kolegi, univerzo in drugimi močno omejila, kar pa je bilo izjemno težko zame, saj sem rada v stiku z ljudmi. Vendar mi je to omogočilo kakovostno delo in odprlo vrata ustvarjalnosti, ne da bi me pri tem kdo motil To je bil izjemen čas, ko sem se posvetila izključno pisanju in raziskovanju ter spoznavala prednosti in pomanjkljivosti svoje raziskave. Ni večjega zadovoljstva, kot oddati raziskavo, ki je sad mukotrpnega dela, ki me je naučilo, da moram biti vztrajna, zaupati v svoje sposobnosti in znati uveljaviti svoje ideje in ideale.

5. Kako lahko primerjaš razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostuješ?

V Sloveniji sem raziskovala le na Pravni fakulteti v Ljubljani, ko sem pod mentorstvom prof. dr. Mira Cerarja napisala diplomsko nalogo z naslovom Proces sekularizacije in desekularizacije turškega prava. Raziskavo sem takrat opravila v Turčiji, zato nimam veliko možnosti za primerjavo. Sicer pa lahko rečem, da so možnosti raziskovanja na GWU dobre, če ima študent rad svobodo in je ustvarjalen.

Washington je dom številnih strokovnjakov za mednarodno pravo, veliko je institucij, ki organizirajo različne dogodke, in dostop do podatkovnih baz je odličen. Po drugi strani je doktorat na naši univerzi v ZDA nekoliko drugačen od doktoratov v Evropi (kolikor sem s tem seznanjena), saj je program precej bolj omejen (pravna fakulteta gosti skupno le 6 doktorskih študentov v vseh pravnih disciplinah), zato se ni moglo vzpostaviti skupine doktorskih študentov, ki bi si lahko med študijem pomagali in drug drugega spodbujali.

6. Z besedo in sliko deli z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s tvojim raziskovanjem.

Prilagam dve sliki. Prva (na naslovnici, op. ur.) je bila posneta novembra 2015 na konferenci doktorskih študentov v Washingtonu, kjer sem tretjič predstavila svojo doktorsko raziskavo, ki je izjemno kontroverzna, saj si strokovnjaki niso enotni glede tega, kaj obča načela predstavljajo. Na sliki odgovarjam na vprašanje doktorskega študenta z druge univerze in mu razlagam svoje ugotovitve. Vedno je lepo presenetiti nekoga z dokazi in podatki!

Druga slika (spodaj) je bila posneta aprila 2015 na mednarodnem tekmovanju študentov mednarodnega prava Jessup, ki vsako leto poteka v Washingtonu DC. Kot predsednica meddržavnega sodišča, tistega, katerega sodbe sem raziskovala, sem obkrožena s študenti mednarodnega prava iz Rusije in Irana, ki so se borili v zadnjem preliminarnem krogu, ter z dvema drugima sodnikoma. Zagnani mladi študentje mednarodnega prava (na tekmovanju redno sodelujejo tudi študentje Pravne fakultete UL), ki se na to tekmovanje pripravljajo več mesecev, so izjemen vir motivacije in upanja, da so s pomočjo mednarodnega prava spremembe na bolje zares mogoče.

3

7. Kaj bi bila, če ne bi bila znanstvenica? Kakšne so bile tvoje alternative ob vpisu na univerzo?

Če ne bi bila pravnica, bi bila naravoslovna znanstvenica. Od nekdaj me zanima raziskovanje vesolja – neznanih planetov in zvezd v sistemu, ki ga še ne razumemo prav podrobno.

Znani egiptovski profesor mednarodnega prava Georges Abi Saab primerja mednarodno pravo z vesoljem, sodišča pa s kometi, čemur pritrjujem; mednarodno pravo obstaja, kako določamo njegova pravila in kakšen učinek imajo, pa je deloma še neznanka.

V obdobju, ko sem se lotila doktorata, so v CERN-u ravno objavili odkritje najmanjšega delca. Podobno tudi sama raziskujem obča načela, ki so zadnji najmanjši delec mednarodnega prava.

Alternativ za študij na drugih univerzah nisem upoštevala, saj mi je bilo v čast, da me je v program povabil eden najuglednejših profesorjev na GWU, poleg tega, da je izredno zanimiva in dobrosrčna oseba. Njegovo delo in trud sta pripomogla k razvoju mednarodnega prava, kot ga poznamo danes.

8. Koga od nam znanih ali neznanih bi povabila na večerjo, če ne bi bilo nobenih omejitev?

Če ne bi bilo omejitev, bi na večerjo povabila Baracka in Michelle Obamo. Kar tri leta smo bili sosedi, saj je GWU le dve ulici stran od Bele hiše, a ga (še) nisem imela priložnost spoznati. Šalo na stran, na večerjo bi povabila tudi Dalajlamo, s katerim bi lahko naredila načrt, kako spremeniti mednarodno pravo v bolj univerzalen in enakopraven pravni sisem. Kljub sprejetju Ustanovne listine OZN, mednarodni pravniki s svojimi (velikokrat neutemeljenimi idejami) razdvajajo sistem mednarodnega prava, ki bi nas moral povezovati.

Večerjala bi tudi z desetimi člani svetovalnega odbora, ki so sestavili osnutek prvega mednarodnega sodišča v Haagu leta 1920. To je bila skupina, ki je kljub določenim nesoglasjem ustanovila mednarodni sodni sistem, kot ga poznamo danes. Člani svetovalnega odbora niso nikoli izvedeli, kakšen vpliv in učinek je imelo njihovo delo na mednarodni sodni sistem, a sem prepričana, da bi bili nad rezultatom zelo navdušeni.

9. Če bi imela milijon evrov za poljubno raziskavo, kaj bi raziskovala?

Kot raziskovalka bi ustanovila prvi parlament mednarodnega prava. Trenutno v mednarodnem pravu ni zakonodajalca (delno le Varnostni svet OZN, a z omejeno pristojnostjo, Generalna skupščina OZN pa ne ustvarja pravno zavezujočih dokumentov), zato mednarodno pravo (še vedno) ustvarjajo države in drugi subjekti mednarodnega prava. To bi ustrezalo sistemu, kjer bi npr. slovensko pravo ustvarjali neposredno državljani sami, tako da bi sklepali pogodbe med seboj, in bi jih omejevala le ustava (Ustanovna listina OZN). Če je bil tak način delovanja primeren pred 70 leti, je čas, da se stvari premaknejo na bolje tudi v mednarodnem pravu.

10. Kaj boš počela čez 5 let in kaj čez 40 let?

Svoj študij na podoktorski stopnji bi rada nadaljevala v Angliji. Vse več vidikov, kako je mednarodno pravo sprejeto, bo pripomoglo k moji kakovosti dela in legitimnosti rezultatov raziskav v prihodnje.

Čez pet let bi bila rada svetovalka za mednarodno pravo in za Bližnji vzhod. Čez 40 let pa bi bila prav tako rada svetovalka za mednarodno pravo ter pod svojim mentorstvom vodila mednarodne pravnike in druge pri reševanju konfliktov na miroljuben način.

Vedno sledim svojim željam in odprtih rok sprejemam priložnosti, ki me lahko obogatijo tako s profesionalnega kot osebnostnega vidika. Po študiju sekularizacije in islamizacije Turčije sem v ZDA študirala islamsko pravo, protiterorizem in nacionalno varnost ter mednarodno pravo. Vse to znanje je še kako dobrodošlo pri opravljanju dela politične svetovalke na delegaciji EU v Maleziji, ki je muslimanska država in je v mnogočem podobna Turčiji. Kljub temu, da trenutno delam v mednarodnih odnosih, in ne v pravu, mi ta izkušnja ponuja dodatno dimenzijo uporabnosti in razumevanja mednarodnega prava, ki je sicer ne bi imela.

DSC_0993 (1)
Marija na Wasri Putri, malezijskem ministrstvu za zunanje zadeve (foto: Press office)

11. Priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podkast.

Ob pisanju doktorata sem se sproščala s prebiranjem del Stephena Hawkinga in našla veliko povezav z mednarodnim pravom. Ta preskok iz fizike v mednarodno pravo mi je omogočil vizualizacijo mednarodnega prava zunaj ustaljenih in dogmatičnih razumevanj. V tem duhu sem tudi ustvarila kocko za kategoriziranje značilnosti občih načel mednarodnega prava. Misliti zunaj ustaljenih okvirov (angl. thinking outside the box), me je v tem smislu privedlo do kocke.

Hkrati me je med pisanjem doktorata motiviral film Teorija vsega (2014) o njegovem življenju. Stephen Hawking je nadaljeval s svojim delom vsem oviram navkljub. Te so neprimerljivo težje od ovir, s katerimi se soočamo v času doktorata, zato je njegova zagnanost v opomin vsem, da zmoremo vse, če le zberemo voljo in pogum.

Poleg tega priporočam knjigo TED Talks: The Official TED Guide to Public Speaking (Chris Anderson, 2016) in knjige o govorici telesa na splošno. Doktorski študenti se moramo zavedati, da je precej komunikacije tudi neverbalne in da je to pomembno pri sporočanju naših (doktorskih) idej širšemu občinstvu. Če ideja ni dobro predstavljena oziroma razumljena, gre velikokrat v pozabo.

Nekoliko bolj ležerno branje, ki bi ga priporočila vsem, ki si želijo malo kulturnega oddiha v domačem okolju, je tedenski blog Brain Pickings.

Mednarodnim pravnikom pa toplo priporočam, da slediju blogu EJIL:Talk! in se včlanijo v društva za mednarodno pravo (ASILILAESILILSAAsianSIL).

Pravniški kolega Valentin Jeutner je izumil igro na temo mednarodnega prava International Game of Justice, ki se mi zdi zabaven način učenja mednarodnega prava.

Doktorskim študentom, ki so šele začeli z raziskovanjem, pa priporočam uporabo programa Nvivo, ki bo marsikomu olajšal zbiranje podatkov v obdobju raziskovanja.

12. S čim se zamotiš in kakšne izgovore si izmišljuješ, ko zavlačuješ ali odlašaš pri stvareh, ki jih moraš narediti (članek, doktorat)?

Ponavadi poslušam novice in zanimive podkaste (npr. TED Talks). Včasih si vzamem več časa, kot ga imam na voljo, za nenujno korespondenco. Ali preprosto delam do onemoglosti (kot včasih na delegaciji EU) in mi potem zmanjka energije in zagnanosti za pisanje.

13. Kaj bi ti lahko v tem trenutku izboljšalo kakovost življenja?

Zagotovo bi mi koristilo več spanja, boljša razporeditev časa med delom in študijem ter boljša in rednejša prehrana (v Maleziji je to še vedno manjši izziv). (Vsekakor bi morala bolj upoštevati svoj nasvet v tem odgovoru.)

 

————————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki in sogovornice pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak četrtek.

————————————-

Več od Dr. Ana Slavec

Meta PHoDcast Zapisi 26: Maša Šorn, krajinska arhitektka

MAŠA ŠORN (@MasaSorn) trenutno končuje doktorski študij na Univerzi v Sheffieldu v Veliki Britaniji, kjer kot...
Beri dalje