Pripravili smo spisek najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2020.
#Metamorfoza
Podcast: Play in new window | Download (Duration: 59:57 — 37.7MB)
Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič.
OPIS ODDAJE
1) Volnata krompirjeva grdobica: Gastrodia agnicellus
Hermans 2020. Curtis’s Botanical Magazine. https://doi.org/10.1111/curt.12354
Gre za novo vrsto orhideje rod t. i. holomikotrofnih rastlin – to pomeni, da vsa hranila dobijo iz simbioze z glivami, nič ne pridelajo same, kakor to počnejo običajne rastline. Nova vrsta živi na Madagaskarju, botaniki pa so jo proglasili za najgršo orhidejo na svetu!
2) Karasna ponvica: Tiganophyton karasense
Swanepoel et al. 2020. Phytotaxa. https://www.biotaxa.org/Phytotaxa/article/view/phytotaxa.439.3.1
Gre za pritlikavi grm iz regije Karas v južni Namibiji, ki je precej ekskluziven. Celo tako zelo, da ne gre samo za novo vrsto, temveč tudi za nov rod in novo družino rastlin!
3) Tartuf simbokilo: Hysterangium bonobo
Elliott et al. 2020. Mycologia. https://doi.org/10.1080/00275514.2020.1790234
Gre za novo vrsto tartufa, ki so jo odkrili pri raziskavah prehranjevanja pritlikavih šimpanzov. Hedonisti med šimpanzi jo namreč občasno izvohajo, izkopljejo in pojedo. Predstavniki lokalnega plemena Kokolopori imenujejo simbokilo (njihov jezik se imenuje Bongando). Ta tartuf uporabljajo za vabo v pasteh, da vanje privabijo številne male sesalce.
4) Sparksina dvohlačna rebrača: Duobrachium sparksae
Ford et al. 2020. Plankton and Benthos Research. https://doi.org/10.3800/pbr.15.296
Rebrače spadajo v svoje deblo živalstva in so slabo poznane. Pri novo opisani vrsti gre za globokomorsko rebračo, ki je posebna po tem, da je virtualno opisana vrsta. NOAA, oceanografski inštitut iz ZDA, jo je posnel na globini 3900 m v jarku ob Portoriku, HD video material pa je bil dovolj, da so to posebno rebračo na podlagi teh dokazov tudi formalno opisali.
5) Lačni luskarji: Peinaleopolynoe spp., 4 vrste
Hatch et al. 2020. Zookeys. https://doi.org/10.3897/zookeys.932.48532
Gre za štiri novo opisane vrste globokomorskih mnogoščetincev. Vse pripadajo rodu, v katerem so do zdaj poznali samo dve vrsti. Ti mnogoščetinci so razmeroma kratki in čokati, pokriti z močnimi luskami, ki se svetijo, kot bi bili posipani z bleščicami. Pri eni od vrst so posneli pretepanje samcev, ki je avtorje spominjalo na ples z bleščicami posipanega Elvisa Presleya.
6) Fahimijeva vilinka: Phallocryptus fahimii
Schwentner et al. 2020. Zoology in the Middle East. https://doi.org/10.1080/09397140.2020.1805139
Gre za peto vrsto rodu rakov palčic. Preostale so razširjene po V in JV Aziji in prebivajo v sušnih predelih. Novo vrsto so našli v t. i. termalnem polu Zemlje – puščavi Lut v Iranu. Ker v puščavah skoraj ni vode, jajca teh rakcev izsušena preživijo tudi več let, menda celo desetletij.
7) Kleptoparazitski pajki: Mysmenopsis spp., 21 vrst
Dupérré & Tapia 2020. Zootaxa. https://doi.org/10.11646/zootaxa.4761.1.1
Gre za majhne pajke z zanimivim življenjskim slogom – živijo na mrežah velikih pajkov, kjer se hranijo skupaj z gostitelji ali z naključnim majhnim plenom. Do zdaj je bilo v tej skupini opisanih 31 vrst, ki so razširjene po tropih J Amerike, zdaj pa so raziskovalci samo v Ekvadorju odkrili kar 21 še neopisanih vrst.
8) Bhaškarijeva podrevnica: Cladonotus bhaskari
Tumbrinck et al. 2020. Zootaxa. https://doi.org/10.11646/zootaxa.4821.2.5
Gre za novo vrsto iz rodu kratkotipalčnic, ki oponašajo vejice oz. lubje (čeprav se nekaterim članom Metamorfoze zdi, da oponašajo drekce). Do zdaj smo v rodu kobilic podrevnic poznali samo tri vrste, nobene izmed njih pa nihče ni videl v živo. Vse so poznane samo iz muzejskih zbirk. Novo opisana vrsta je prva, ki so jo živo našli v naravi!
9) Godzillina osa: Microgaster godzilla
Fernandez-Triana et al. 2020. Journal of Hymenoptera Research. https://doi.org/10.3897/jhr.79.56162
Pri tej novi vrsti gre za parazitoidno oso (njene ličinke se hranijo z ohromljenimi žuželkami), kar samo po sebi ni nič posebnega. Ta vrsta je posebna zato, ker svoje žrtve išče ob vodi, pri čemer je še najbolj čudno to, da se v lovu nanje tudi potaplja. V namen podvodnega iskanja žrtev ima posebej prilagojene dolge in ukrivljene kremplje.
10) Orinoška mata mata: Chelus orinocensis
Vargas-Ramírez et al. 2020. Molecular Phylogenetics and Evolution. https://doi.org/10.1016/j.ympev.2020.106823
Mata mata je karizmatična in dobro znana želva, ki so jo opisali že davnega leta 1741. Te želve so pogoste domače živali, prihajajo pa iz severnega dela J Amerike. Z molekularnimi analizami je zdaj postalo jasno, da gre za vsaj dve vrsti, s skupnim prednikom pred okoli 13 milijoni let.
Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na metamorfoza@metinalista.si.
