Pripravili smo spisek 10 najzanimivejših opisov novih vrst v letu 2021.
#Metamorfoza
Podcast: Play in new window | Download (Duration: 32:33 — 21.4MB)
Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič.
OPIS ODDAJE
Vrstni red ne odraža pomembnosti ali zanimivosti novo opisanih vrst.
1) Popotniško drevo: Ravenala agatheae, blancii, grandis, hladikorum, menahirana
Haevermans in sod. 2021. Scientific Reports 11: 21965.
Popotniško drevo morda na hitro izgleda kot palma, vendar to ni. Prvo vrsto tega rodu so opisali že 1763 in hitro je postala izjemno popularna okrasna rastlina po toplih delih celega sveta. Kljub temu do letos nismo vedeli, da na Madagaskarju, od koder izvirajo, v resnici živi vsaj še dodatnih 5 vrst.
2) Ubijalski tobak: Nicotiana insecticida
Chase M. W. in Christenhusz M. J. M. 2021. Curtis’s Botanical Magazine 38: 350-364.
Po svetu poznamo okoli 70 vrst tobakov. Novo opisana vrste je prva med tobaki, ki ima žleze z lepljivim izločkom, na katerega se lovijo žuželke. Semena te rastline so nabrali v Z Avstraliji in jih vzgojili v enem od londonskih botaničnih vrtov.
3) Exbodijev jurski kačjerep: Ophiojura exbodi
O’Hara T. D. in sod. 2021. Proc. R. Soc. B. 2882021068420210684
Na svetu je čez 2000 vrst kačjerepov, več kot polovica globokomorskih. Novo opisano vrsto so nabrali na morskem dnu V od Nove Kaledonije in takoj so videli, da je nenavadna. Izkazalo se je, da pripada še neznani sorodstveni veji kačjerepov, ki se je od vseh znanih odcepila pred pribl. 180 milijoni let.
4) Persefonina tisočnoga: Eumillipes persephone
Marek P. E. in sod. 2021. Scientific Reports 11: 23126.
Stonoge v nekaterih jezikih imenujejo tisočnoge, zato ne čudi navdušenje ob najdbi te nove vrste. Gre namreč za prvo stonogo, ki ima čez 1000 nog (natančneje 1306!) in je tako prava pravcata tisočnoga. Prejšnji rekord po številu nog je znašal okoli 750. Gre za vrsto, ki živi pod zemljo v predelih Z Avstralije.
5) Thunbergini sparasidi: Thunberga spp.
Peter J. 2021. Journal of Arachnology 18: 718–765.
Leta 2021 so raziskovalci nov rod pajkov sparasidov iz Madagaskarja poimenovali po aktivistki Greti Thunberg, nekaj mesecev kasneje pa je izšel članek, v katerem so opisali 25 novih vrst in še nenavadno vedenje, zaradi katerega so si ti pajki prislužili vključitev na seznam. Pri njih namreč najdemo t. i. ljubezenske ugrize – verjetno gre za pojav, ko se samci med parjenjem samice oprimejo tako, da jo ugriznejo v glavoprsje.
6) Zvezdasta meteorna osa: Meteorus stellatus
Fujie S. in sod. 2021. Journal of Hymenoptera Research 86: 19-45.
Ta novo opisana osa prihaja iz otočja Ryukyu na Japonskem. Gre za parazitoidno oso, ki zajeda na gosenicah metuljev. Posebna je po skupinskih kokonih, ki jih gradijo ličinke. Tega pojava pri osah še nismo poznali.
7) Darwinova vešča, Wallaceova sfingina vešča: Xanthopan praedicta
Minet J. in sod. 2021. Antenor 8: 45.
Znamenita vešča, ki sta jo Darwin in Wallace predvidela še preden so jo res odkrili, velja za klasičen primer ko-evolucije med rastlino in njenim opraševalcem. Kljub temu, da so veščo na Madagaskarju odkrili že pred več kot 100 leti, je do danes veljala za podvrsto. Zdaj je znano, da gre za samostojno vrsto. Tudi formalno gre zdaj za žuželko z najdaljšim rilcem na svetu.
8) Pall-Gergleyev mikro polž: Angustopila pallgergelyi
Dumrongrojwattana P. in sod. 2021. Raffles bulletin of zoology 69: 102–108.
Gre za novo vrsto mikro polža, ki živi v jamah na vzhodu Tajske. S tem opisom smo dobili polža z najmanjši hiško na svetu – ta meri zgolj 0,64 mm.
9) Listni kameleon: Brookesia nana
Glaw F. in sod. 2021. Scientific Reports 11: 2522.
Gre za novo vrsto mini kameleona iz severa Madagaskarja. Samci so manjši od samic in merijo 13,5 mm brez repa (21,6 mm z repom). S tem je novo opisana vrsta najmanjši plazilec na svetu, ali vsaj kandidat zanj.
10) Beli krajt: Bungarus suzhenae
Chen Z. N. in sod. 2021. ZooKeys 1025: 35-71.
Na svetu je prib. 15 vrst krajtov, ki so dobro znane in človeku nevarne strupenjače, razširjene od Irana do Kitajske in Indonezije. Novo opisana vrsta živi na jugu Kitajske in S Mjanmara. Gre pa prav za tisto vrsto, ki je 21. 9. 2001 ugriznila znanega herpetologa Josepha Slowinskega, ki je naslednji dan žal umrl.
Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na metamorfoza@metinalista.si.Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
