Mirko Štular, kandidat za direktorja RA SLO: Profesionalnost, odprtost, razvoj

Mirko Štular, odgovorni urednik Radia Slovenia - Vala 202 (foto: osebni arhiv)
Mirko Štular, odgovorni urednik Radia Slovenia - Vala 202 (foto: osebni arhiv)
Mirko Štular, odgovorni urednik Radia Slovenia – Vala 202 (foto: osebni arhiv)

1. NAČELA

Radio Slovenija s svojimi programi ključno zaznamuje slovenski radijski, medijski in kulturni prostor. Na mestu uvoda naj zato navedem zavezo k spoštovanju javnega poslanstva radia, pluralnosti, k novinarski in medijski avtonomiji, spoštovanje visokih kakovostnih standardov, hkrati pa zavezo k spodbujanju kreativnosti, poudarjanju inovativnosti, posodabljanju in podpori hitrejšega razvoja. Posredno je naloga Radia Slovenija – navzven krepitev splošne radijske in medijske kulture, podpora slovenskega kulturnega prostora, navznoter – razvoj organizacijske in delovne kulture, sodobnega in čim bolj prijaznega, torej predvsem urejenega delovnega okolja ter transparentnega poslovanja.

To je tudi zaveza k odprtosti, sprejemanju drugih in drugačnih idej, novih in izvirnih konceptov, tudi pogumnejših prijemov. Programi Radia Slovenija morajo postati, vsak v svojem segmentu, zgled in motor razvoja, postavljati morajo smernice razvoja, biti dobro prepoznavni in v družbi uživati ugled javnega medija, od katerega poslušalci dobro vedo, kaj lahko pričakujejo, dobiti pa morajo nadstandard, kakovost, sodobnost, skratka izvirnik, ne kopije.

2. IZHODIŠČE 

Glede na merljive parametre je Radio Slovenija s svojimi programi eden tistih medijev, ki je kljub medijskemu prepihu in spremembam medijskega prostora ostal na vrhu. Torej v veliki večini vzdržuje svoje poslanstvo in izpolnjuje funkcije javnega radia, njegovi programi ostajajo blizu poslušalcem, res pa je, da nekateri bolj, drugi manj. To posplošeno trditev potrjujejo meritve poslušanosti, skupni doseg programov Radia Slovenija je prepričljivo največji v slovenskem prostoru, posamezni programi so bodisi na bodisi pri vrhu poslušanosti v konkurenci več kot 80 radijskih programov in radijskih mrež. Javnomnenjske raziskave kažejo, da nacionalni programi uživajo visoko stopnjo zaupanja, kredibilnosti, verodostojnosti, ugleda. Za veliko slovenskih medijev to ne velja (več). Ima torej kapital, ki ga je treba negovati, podpreti in nadgraditi.

Tako ne zagovarjam rokohitrskih posegov v programe, je pa nujen poudarek na bolj odprtem, odzivnem, v prihodnost usmerjenem načrtovanju programov, kadrov, delovnih procesov in tudi poslovanja. Radio Slovenija v celoti ustvarja enormno produkcijo radijskih vsebin, tudi vrhunske produkcije, primerljive z najboljšimi radijskimi postajami po svetu. Na drugi strani pa del produkcije ne lovi koraka s sodobnostjo,  ni optimalno razmeščen po programih ali pa ni učinkovito distribuiran.

Radijski programi imajo eno skupno točko, težavo, in sicer, da stežka in počasi pomlajujejo svoje poslušalstvo in vsi skupaj ne dosežejo v zadostni meri mlajših generacij. Eno ključnih razvojnih vprašanj torej je, na kakšen način bo Radio Slovenija po eni strani dopolnil, spremenil ali zasnoval svojo celostno ponudbo, da bo zadržal zdajšnje zvesto poslušalstvo, hkrati pa bo prepoznaven, poslušan in relevanten tudi v starostnih segmentih do 35 let.

3. PROGRAM DELA

1. Radijski programi

Ob ugotovitvi, da je radijska ponudba naših programov izjemno bogata, je treba dodati, da je zelo disperzna, nenačrtno razdrobljena, ponekod tudi podvojena, kar zagotovo zmanjšuje učinkovitost nastopa ‘na trgu’, bolje rečeno med radijskimi programi v Sloveniji, zmanjšuje dosege, notranje (finančno in kadrovsko) pa sistem Radia Slovenija slabi, predvsem bi bil krovni rezultat, gledano na vložek, lahko boljši, kot je.

Profiliranje programov in strateško načrtovanje njihovega razvoja

Profiliranje naših programov ni nova tema, že vsaj deset let je pogosto v obravnavi, kar kaže, da se ob pogledu v prihodnost večina radijskih ustvarjalcev vendarle zaveda, da ga je treba izpeljati, če želimo doseči kumulativno večji doseg poslušalcev in večjo kadrovsko ter finančno učinkovitost sistema Radia Slovenija.

Na prvem mestu nam manjka celovita, podrobnejša analiza radijske ponudbe celotne ‘mreže’ programov Radia Slovenija in tega, kaj z njo doseže na sicer poplavljenem radijskem trgu, katere elemente javne službe in katere segmente javnosti dobro pokriva, predvsem pa, katerih ne in kje lahko doseže več. Ugotoviti je treba tudi, kako skladna je ponudba posameznih programov z njihovimi cilji. Na to želim opreti usmeritve, kam se morajo programi razvijati in s kakšnim (jasno definiranim) ciljem. Ob upoštevanju specifik celotnega radijskega trga se pripravi profiliranje programov in petletni načrt razvoja vsakega izmed njih. Ob tem se predvidi tudi želene in nujne migracije poslušalstva znotraj mreže, z enega programa Radia Slovenija na drugega, da bi torej čim več poslušalcev pridobili, a jih tudi zadržali znotraj mreže Ra Slo.

V zadnjih letih je bilo pogosto omenjeno, in s tem se strinjam, da je treba jasneje profilirati predvsem 1. program Radia Slovenija, posledično delno tudi Val 202 v njunem medsebojnem odnosu, predvsem pa v odnosu do Informativnega programa, tudi do regionalnih programov Radia Maribor in Radia Koper in nasprotno.

Načrtujem, da bomo določili nova razmerja in delež informativnih in družbeno aktualnih vsebin tako na 1. programu kot na Valu 202; razlikovanje obeh programov poudarili tudi na podlagi razmerja govor – glasba, 1. program, vsaj v dnevnem pasu, bolj usmerili h kakovostnim govornim vsebinam po vzoru BBC 4, okrepili njegovo informativno, analitično in izobraževalno vlogo; Val 202 okrepili na področju razvedrila, sodobnih interaktivnih glasbenih in športnih vsebin, novih formatov in multimedije ter prilagodili shemo novic in obliko informativnih oddaj, da bodo bolj ustrezale skupini, ki jo prednostno nagovarja. Zato da bi dosegli jasnejši profil obeh programov, predvidevam tudi nekaj sprememb organigrama, tudi zato, da bi lahko dali bistveno večji poudarek jutranjemu programskemu pasu, ki je zelo specifičen, a najbolj vitalni del vsake radijske postaje.

Načrtujem delno poenotenje priprave dnevno aktualnih vsebin, ki je zdaj razdrobljena med tri UPE – Informativni program, 1. program in Val 202 (in še regionalna programa). Tesneje je treba povezati produkcijo Informativnega (predvsem News) programa, bolje rečeno informativnih programov med matično hišo v Ljubljani in RC Koper in Maribor, jo do neke mere poenotiti. To predvideva povezovanje, večjo izmenjavo in integracijo sorodnih vsebin, hkrati pa daje več prostora lastni ‘regionalni produkciji’ v matičnih centrih, regionalnih programih in učinkovitemu ‘servisiranju’ nacionalnih programov. Gre za obojestransko podporo z vsebinami, ki so kakovostno pripravljene praviloma zgolj na enem mestu. Šele bolj usklajena produkcija informativnih, novičarskih (News) vsebin, ki so skupno jedro vseh programov, je lahko odskočna deska za ‘integrirani News’. Na prvem mestu moramo zagotoviti ‘integriranost’ informativnih vsebin znotraj obstoječih UPE-jev. V razvojnem kontekstu prihodnjega ‘integriranega News centra’ pa je treba novinarje predvsem pripraviti, jih izobraziti (glej tč. Razvoj kadrov) za delo v novem, ‘integriranem’ novičarsko informativnem okolju (News in Current Affairs).

Tako obsežna produkcija informativnih vsebin zasluži in potrebuje ustrezno umestitev in nadgradnjo na spletu in novih medijih, to je ena od pomembnih nalog v bližnji prihodnosti.

Program Ars se srečuje s podobnimi problemi kot večina tovrstnih ‘specializiranih’ radijskih programov po Evropi, namreč z zadrževanjem dosega poslušalcev, kar pomeni s težavnim prilivom novih. Na Arsu velja okrepiti vsebine sodobno producirane dokumentaristike, posodobiti njegovo programsko shemo, se lotevati multimedijskih (!) in eksperimentalnih projektov, da bo lahko s kulturno-umetniško, dokumentarno in izobraževalno produkcijo nagovarjal širšo (tudi nekoliko mlajšo) javnost, posledično pa tudi laže zadržal ali povečal doseg poslušalcev. Kot pomemben dejavnik v slovenskem kulturnem prostoru potrebuje večjo prepoznavnost tudi zunaj ožjih kulturno-umetniških krogov.

Prav tako je treba jasneje definirati vlogo, cilje in razvoj Radia SI, na kakšen način in s kolikšno produkcijo bo v prihodnje izpolnjeval zakonski status programa ‘za tujejezično javnost’ in ali bo počel samo to. Ugotoviti moramo tudi, kakšne so njegove razvojne možnosti in kje so največje, ter temu prilagoditi programsko shemo.

Prometni servis Radia Slovenija, ki je do neke mere še vedno razcepljen, je treba do konca poenotiti, okrepiti lastne informacijske kanale, zagotoviti hitrejši, bolj učinkovit pritok, pa tudi distribucijo prometnih informacij, izkoristiti tehnološke možnosti lokaliziranih prometnih informacij, skratka dvigniti kakovostno raven ‘prometnega servisa’ javnega radia. Tudi sicer, ne le s prometnimi informacijami, je nujno dati večji poudarek vprašanju, kako bo Radio v prihodnje skrbel za poslušalce v avtu. Ob spremljanju in predvidevanju informacijskega, tehnološkega razvoja to vprašanje dejansko zahteva strateško načrtovanje.

2. Multiplatformna ponudba

Javni radio se preprosto ne more več zanašati le na kakovosten FM program, je živ in živahen družbeni organizem, ki je v družbi aktiven igralec, partner, ustvarjalec dogodkov, projektov, predvsem pa mora biti prisoten in sprejet po različnih kanalih. Prilagajati mora svojo ponudbo sodobnim, še več, tudi prihajajočim načinom spremljanja medijev, poslušanja, bolje rečeno uporabe avdio vsebin.

V razmislek o spreminjanju programskih shem je treba vključiti tudi predvidevanje, kako bodo načrtovane, nove, drugačne vsebine živele v komplementarnih svetovih, na spletu, na novih medijih, družbenih omrežjih, kakšen potencial imajo na mobilnem telefonu. Vsaka vsebina se mora z-najti na vzporedni, komplementarni platformi, najustreznejšem dodatnem kanalu, po katerem bodo uporabniki dostopali do nje, kjer bo – iskana, klikana, posredovana – dosegla dodaten segment javnosti, ki ga po radiu ne doseže.

Dvigniti moramo raven celotne ponudbe avdio vsebin na spletu, podcastih, na zahtevo, doseči določeno raven poenotenja, od tam naprej pa posameznim programom določiti specifično pot nastopanja na dopolnilnih spletnih in mobilnih kanalih. Večino programov na tem področju čaka še veliko dela.

To v praksi pomeni še tesnejše in še bolj intenzivno sodelovanje z MMC, ki se je sicer v zadnjih letih občutno okrepilo in izboljšalo, skupni, a hitrejši razvoj storitev in aplikacij za podporo avdio vsebinam, vse to s ciljem večje, lažje dostopnosti do vsebin Radia Slovenija, povečevanja njihovega dosega in prilagajanja sodobnim, mlajšim ter bodočim ‘poslušalcem’.

V tem kontekstu moramo tudi do konca domisliti in zagnati projekt vizualizacije radia, ki smo ga na načelni ravni že začeli, vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo radijske programe, sprva nekatere, v daljnoročni perspektivi pa, vsaj deloma, vse programe javnosti bolje predstavil s podobo, v sliki in videu.

Na področju multimedijske radijske ponudbe in novih medijev vidim Val 202 kot nosilec razvoja, skratka tisti program, ki prvi in stalno preizkuša nove, inovativne, prihajajoče rešitve, oblike, pristope. Te se potem v ustrezno prilagojeni obliki (lahko) uporabi na drugih programih.

Tudi na tem področju mora biti Radio Slovenija ‘postavljalec smernic’, Trend Setter, tisti, ki ga bodo drugi mediji lovili ali posnemali v razvoju.

Integrirani informativni program (Integrated News Centre) RTV razumem kot drugi del iste, multimedijske zgodbe, ki ima za predpogoj jasno vizijo razvoja informativnih vsebin in predvsem razumevanje, kaj boljšega od obstoječega tak sistem prinaša. Hkrati pa je skupna točka vsem ‘multimedijskim’ aktivnostim izobraževanje in priprava ustvarjalcev programa na nov ‘integriran’ način dela. Ključno vprašanje je, kako bomo ustvarili ‘integrirane’ novinarje, ne le integrirani news center. Razumevanje novega, prenovljenega, drugačnega delovnega procesa je ključno za to, ne tako majhno spremembo. Ta prehod je proces, ki ga morajo ponotranjiti, prevzeti predvsem avtorji, ustvarjalci vsebin. (glej tč. Razvoj kadrov). 

3. Družbena odgovornost

Vsi programi Radia Slovenija imajo v primerjavi s komercialnimi mediji neprimerno večjo družbeno odgovornost, ki pa jo morajo, vsak na svoj način bolj intenzivno izpostavljati, naj gre za soustvarjanje slovenskega kulturnega prostora, spodbujanje slovenske glasbene in druge ustvarjalnosti ali pa za izvajanje ‘klasičnih’ družbeno odgovornih projektov na najrazličnejših področjih, humanitarnih, socialnih, projektih za ozaveščanje, okoljskih ipd. Vsak program mora najti sebi lastne, skladno s tem, kakšno poslanstvo ima, koga nagovarja in podobno. V viziji vsak izmed radijskih programov okrepi aktivnosti s takšnimi projekti, izvede vsaj enega letno na lokalni ali nacionalni ravni. To je način, kako se približati skupnosti (‘Community’, regionalni programi!), ustvariti konkretne, oprijemljive rezultate, in družbi dati nekaj več od zgolj poročanja, informiranja o problemih. Določeni projekti so skupni radijski, nekateri pa skupni rtv-jevski. Že samo dejstvo, da je skupni doseg programov Radia Slovenija blizu pol milijona poslušalcev, nakazuje izjemen motivacijski potencial, če se projekte dobro in celostno pripravi ter izvede.

4. Mednarodne aktivnosti

V vseh segmentih in vseh programih je mednarodno sodelovanje potrebno okrepiti. Tako na področju programske izmenjave, pri skupnih čezmejnih, mednarodnih projektih, pri evropskih projektih in razpisih, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti. Razlogov za tak poudarek je več, začenši s širšo perspektivo, ki se na ta način odraža v naših programih, jih odpira, bogati, nadgrajuje.

Mednarodne izmenjave (glej tudi tč. Razvoj kadrov) in projekti prinašajo dragocene izkušnje za sodelavce, programom pa dimenzijo širšega, mednarodnega prostora, katerega del smo, in katerega del je tudi RTV Slovenija.

Po drugi strani pa je še vedno premajhna aktivnost pri konkuriranju na evropskih razpisih oz. za evropske projekte. Ob tolikšnem kadrovskem in programskem potencialu, kot ga ima Radio Slovenija, je pridobljenih projektov in/ali partnerstev bodisi v okviru EU, EBU ali drugih mednarodnih inštitucij, premalo. Navsezadnje bi za določene vsebine morali biti sposobni pridobiti ‘evropska’ sredstva, zato je med načrti tudi ustanovitev neformalne ekipe sodelavcev z različnih programov, ki bodo sodelovali pri iskanju takšnih projektov, se izobraževali za vodje projektov, projekte snovali in jih z ad hoc projektnimi ekipami tudi izvajali.

5. Razvoj kadrov

Investicija v dober kader ni nikoli zgrešena, načrtno kadrovanje in sistematično izobraževanje sodelavcev je najboljši vložek v razvoj.

Pri spremembah je najprej pomembno prepoznati konkretne razloge zanje, potem jih predstaviti sodelavcem, zatem pa o spremembah izobraziti ekipe, sodelavce, prav tako tudi vodilne kadre – vodje in urednike. Brez tega hitrejšega razvoja ni mogoče pričakovati.

Vzpostaviti želim proces trajnega izobraževanja sodelavcev in načrtnega razvoja kadrov, novinarskih, voditeljskih, tehničnih in multimedijskih, tako znotraj posameznih delovnih okolij, kot tudi v sodelovanju z Izobraževalnim središčem na krovni ravni. Pri kadrovanju se kaže še posebej velika potreba po profilih za multimedijo in informacijsko tehnologijo, po voditeljih programa, sodobnih oblikovalcih zvoka in (potencialnih) urednikih, kar je treba imeti v mislih pri pripravi kadrovskih načrtov.

Zagotovo moramo dvigniti kulturo prepoznavanja in angažiranja najboljših kadrov, potencialov, kjer se poudarja pomen dela z mladimi kolegi, njihovega izobraževanja, razvoja ter podpore talentom. Cilj je v izhodišču angažirati najboljše nove kadre, jih maksimalno podpreti skozi sistem notranjih izobraževanj, mentorstev in mednarodnih izobraževanj.

Zagotoviti moramo tudi reden dotok mednarodnega znanja, z usposabljanji kolegov v tujini, z gostovanji na tujih medijih in ustanovah, z organizacijo seminarjev, konferenc in delavnic pri nas s strokovnjaki iz tujine. Tako kot je pomembno izobraževanje mladih kadrov, pa je na drugi strani ključno usposabljanje vodij, urednikov, za vodenje (številčnih) ekip, uredniško delo, optimizacijo delovnih procesov, racionalno poslovanje in podobno.

Za Radio že desetletja velja, da ima kakovostne tehnične kadre za oblikovanje zvoka, res pa se kaže potreba po novih strokovnih, večopravilnih sodelavcih, ki bodo ustvarjali sodobnejšo zvočno radijsko sliko, ki znajo ‘klasične’ procese povezovati z novimi sredstvi informacijske tehnologije.

6. Promocija, podoba

Načrtno predstavljanje pomena in ustvarjanje podobe javnega radia, njegovih posamičnih programov, Radia Slovenija kot znamke, posredno tudi RTV Slovenija kot celote, oprto na najbolj kakovostne vsebine, projekte ustvarjalce, imena. To je cilj, ki mu želim slediti v intenzivnem sodelovanju s korporativno SOJ, ob smotrnem načrtovanju in umeščanju posamičnih znamk ali Radia Slovenija v korporativne kampanje, hkrati pa podpiram tudi dodelan sistem promocije v ločenih imidž kampanjah za posamezne znamke, ki in kadar takšno promocijo potrebujejo. Dokončati je treba projekt poenotene CGP vseh programov Radia Slovenija, kompatibilno s krovno CGP RTV Slovenija.

V to poglavje namenoma uvrščam tudi skrb za komunikacijo s poslušalci izven programov, ki na osebni, ‘mikro’ ravni močno odslikava odnos do javnosti in bolj kot je videti na prvi pogled kroji našo podobo, podobo inštitucije, zavoda. Ta se navsezadnje lahko začne ali pa konča pri telefonskem pogovoru s poslušalcem, ki ima pripombo na program, ali pri dopisu, ki ga poslušalec prejme od ustvarjalcev programa ali urednika.

Okrepiti želim načrtno, kampanjsko in stalno, promocijo obstoječih blagovnih znamk, njihovo zaščito, izpostavljanje vrhunskih ustvarjalcev, avtorjev, voditeljev, tudi novinarskih imen, pa tudi ‘ustvarjanje’ novih, kjer se zdi to zdi potrebno in smiselno.

V promociji programov Radia Slovenija moramo vseskozi vsaj posredno predstavljati njihovo specifično vlogo, vsakega izmed njih ustrezno in premišljeno promovirati, bolje izpostaviti, bodisi v lokalnem ali nacionalnem okolju ter dati jasno vedeti, zakaj so tam in kaj poslušalci od njih lahko pričakujejo. Za razliko od promocijskih načinov, ki se jih loteva komercialna medijska sfera, pa moramo to početi predvsem skozi presežne vsebine, dogodke, projekte, novosti, ki jih komercialni mediji ne morejo ponuditi.

7. Marketing

V zaostrenih finančnih razmerah se uvajanje sprememb, razvoj, novosti pogosto pre-hitro odpravijo s trditvijo, da za to nimamo denarja. To je spirala zatona. Še zlasti zaradi težavnih razmer je treba iskati nove prijeme, vsebine, aktivnosti, ne nujno dražje, lahko pa bolj učinkovite, in z njimi nadomestiti obstoječe.

Kar zadeva trženje programov Radia Slovenija, moramo nujno povečati aktivnosti na terenu, trženje neposredno pri ponudnikih. Konkurenčne prednosti nekaterih naših programov (kredibilnost, zaupanje, kupna moč poslušalcev, dosegi v marketinško zanimivih segmentih) so še vedno premalo poudarjene. Po drugi strani pa je treba ustvarjati tudi ponudbo sodobnejših in bolj inovativnih trženjskih produktov (denimo v kombinirani ponudbi s spletom – sodelovanju z MMC ipd.) ter zagotoviti kakovostno produkcijo avdio oglasov znotraj radijske hiše. K takšni produkciji je smiselno povabiti mlade perspektivne avdio ustvarjalce, da bi vnesli svež veter v ponudbo marketinških materialov, formatov, paketov, produktov. V del paketne prodaje oglasnega časa je treba vključiti tudi regionalne programe, da jim na ta način poskušamo zagotoviti nekoliko večji dostop do oglaševalskega kolača. Ključen je proaktiven pristop do naročnikov, tudi agencij, ter pravočasno prepoznavanje priložnosti in potencialnih naročnikov za projektno oglaševanje ob vseh pomembnejših športnih, glasbenih in drugih projektih. Ob kakovostnih športnih programsko promocijskih projektih, kakršnim smo bili priča v zadnjih letih, je nujno pripraviti še sodobnejše marketinške pakete in skleniti poslovna ali programsko poslovna partnerstva, kjer je to ustrezno in smotrno. Končni cilj so večji marketinški in drugi komercialni prihodki. Ti so lahko občutno večji od dosedanjih.

8. Organizacija in delovno okolje

Prizadeval si bom za stimulativno in urejeno delovno okolje ter učinkovito podporo ustvarjalnim, programskih sodelavcem s strani vseh podpornih služb. V mislih imam predvsem posodabljanje delovnih procesov in njihovo optimizacijo. Med različnimi službami in programskimi enotami je še vedno veliko papirnatega, ne-elektronskega dela, priprava dokumentov je tako pogosto zamudno in slabo učinkovito delo, ki dodatno obremenjuje uredniške, vodstvene in tudi neposredne programske sodelavce. Med mojimi načrti so torej tudi posodobitve v pripravi shem, urnikov, planov, naročil in podobne dokumentacije ter čim hitrejši prehod s klasičnega, ‘analognega’ načina, ki je zdaj že daleč od učinkovitih delovnih okolij, na elektronski delovni tok, ki bo prihranil kar nekaj časa našemu administrativnemu osebju, nenazadnje pa prihranil tudi kar nekaj materiala.

Optimizacija delovnih procesov sicer poteka, a bi lahko potekala hitreje, po elektronskih poteh in bistveno bolj učinkovito. Poiskati in izbrati je treba nove, sodobnejše poti v interni komunikaciji, stremeti pa tudi k manj odvečne ‘papirologije’, poenotiti registre in narediti učinkovite, uporabne baze podatkov, seveda je del teh procesov vezan na krovno ureditev in bi jih veljalo vzpostaviti znotraj celotnega zavoda.

Zagovarjam vzpostavitev sistema transparentnih normativov za ustvarjalne poklice na RTV, ki bi v celoti nadomestili vrednotenje ustvarjalnih profilov po fizični prisotnosti oz. z evidentiranjem ur. Jasneje definiran pričakovan obseg dela in vrednotenje opravljenega dela lahko samo doprineseta k bolj pregledni, enakomernejši, tudi pravičnejši obremenitvi sodelavcev.

Želim si spremembo miselnosti k zavedanju, da normativi niso kazen, ampak prej opora za bolje organizirano in ustrezneje vrednoteno delo, ki si ga večina sodelavcev pravzaprav želi. Še bolj bi si ga želeli, če bi vedeli, da bodo za presežke – kakovostne in/ali količinske – tudi dodatno nagrajeni. Zagovarjam kolikor se da fleksibilen sistem nagrajevanja sodelavcev. Ko ga bomo imeli, bodo tako ustvarjalci kot uredniki in vodje tudi sistem normativov prepoznali kot pomagalo za boljše delovno okolje. Radio ima izjemen kapital v svojih sodelavcih, želim zagotoviti čim bolj urejen sistem, ki bo ta kapital podpiral, cenil in se ravnal predvsem po njem. Zavedam se, da so dobri programi, vsebine osnovni namen in končni cilj naše hiše, ki pa ga brez dobrih in motiviranih kolegov ne moremo izpolniti.

4. VIZIJA RAZVOJA

Naj strnem navedeno ali vsaj nakazano v prejšnjih poglavjih. Radio Slovenija v prihodnjih petih letih raste skozi razvoj svojih programov, močnih blagovnih znamk, jasno profiliranih in z jasno postavljenimi cilji. Za učinkovitejši nastop na trgu in boljše izvajanje javnega poslanstva bolj izkorišča učinke delovanja po načelu radijske mreže, ki v določenih segmentih deluje v večji soodvisnosti, bistveno bolj izrablja sinergijske (produkcijske, programske, projektne, promocijske, trženjske) učinke, občutno manj virov porabi za podvojene in odvečne delovne procese, prihranjeno energijo in vire pa usmeri v ustvarjanje sodobnejših vsebin.

Na ravni mreže zagotavlja priliv novih poslušalcev, skrbi za bodoče poslušalce.

Predvsem spodbuja in vlaga v hitrejši razvoj multimedije in nastopanje na novih medijih ter sproti preverja, kakšne rezultate to prinaša. V naslednjih letih ohrani nominalni skupni doseg poslušalcev programov Radia Slovenija iz leta 2014, vsi programi, predvsem Val 202, pa svoje poslušalstvo pomladijo, da povečajo doseg poslušalcev v starostnih segmentih do 35 let.

Ena ključnih razvojnih usmeritev je priprava na ‘digitalizacijo’ radijske krajine, proces, ki dobiva konkretnejše obrise z napovedjo agencije AKOS, da bo v kratkem objavila razpis za digitalno radijsko omrežje. Radio Slovenija kot največji in najbolj kakovostni ponudnik vsebin v državi mora aktivno sodelovati v procesu nastajanja digitalne radijske krajine (in biti ključni akter pri vseh spremembah na področju razvoja radia), hkrati pa se mora najbolj dejavno pripravljati na ‘digitalno’, razširjeno ponudbo vsebin, tudi tematskih kanalov. Testni športni radijski program 202 šport, ki že eno leto oddaja na spletu, je tako rekoč pripravljen na splavitev na kateri koli drugi platformi. Izkušnje, ki jih je pridobil Val 202 ob zagonu tega programa bomo razširili na snovanje naslednjih, vsaj še dveh. Do leta 2016 bosta tako nared še dva tematska radijska programa, odvisno tudi od poteka aktivnosti zakonodajalca, agencije AKOS itn.

Vsekakor pa mora biti Radio Slovenija (prek RTV) aktivno vključen v proces spreminjanja, snovanja, posodabljanja radijske/medijske zakonodaje, ki je (tudi) na področju radia zastarela oziroma ne ustreza več okoliščinam, v katerih danes nastajajo radijski programi.

Proaktivno se odziva na prihajajoče trende, je v koraku z razvojem (javnih) medijev in skrbi za napredek radijskega medija. 

 

Pod črto

Po vseh poslovnih, tehničnih, digitalnih, strateških načrtih in vidikih, ki jih hiter razvoj medija sicer tudi zahteva, pa vendar dodam še to, kar sem zapisal ob 40-letnici Vala 202: »Ušesa so še vedno tam, kjer so od prvega dne radia. Ta jih mora še vedno pobožati, razdražiti, včasih očistiti, skratka se jim temeljito posvetiti. Predvsem pa ne podcenjuje tistega, kar je med njimi.«

Radio imam rad. Želim si, da bi ga imeli radi tudi poslušalci. In da bi jih bilo čim več.

 

Mag. Matej Venier, kandidat za direktorja RA SLO: Program dela in vizija razvoja 

Andrej Šavko, kandidat za direktorja RA SLO: Program dela z vizijo razvoja 2014-2018

Več od Metina lista

Zacukana juhica

Letos poleti so nam na domačem vrtu bučke cukete (eni jim rečejo...
Beri dalje