– s Felicity Aston sva začeli ustvarjati podkast z informacijami o ekspediciji #NorthPole2017
– Alpina me je opremila s top pohodnimi čevlji za suhe ali mokre ali snežene ali zelo mrzle razmere
– na prvi večerji bom družbi postregla s kočevskimi medenjaki in čebeljimi panji

POLAR EXPOSURE
Vsaka prava ekspedicija mora imeti svoj podkast, sem vodji ekipe razlagala med pogovorom po Skype, ki sva ga imeli še v fazi izbora. Ker je toliko za povedati in je škoda, da bi bili omejeni zgolj na klasične vrste objav. Ker lahko podkaste poslušaš med tekom ali vožno z avtom, glede na odzive, ki jih dobivamo na Metini listi, pa so očitno tudi precej zaželjena družba med likanjem in sesanjem.
In tako sem podkast resno forsirala tudi potem, ko sem bila že izbrana v ekipo. Vse so bile za, vsem se je zdela fina ideja, skupaj smo potem iskale ime za našega audio otročka, se odločile za Polar Exposure, in konec avgusta že objavile prvo epizodo – o tem, kako se je vse skupaj sploh začelo. Celoten pogovor v angleščini lahko poslušate TU, krajši povzetek v slovenščini pa je na voljo TU.
In posebej se moram zahvaliti Mišku, ki je poskrbel za vse v zvezi z registracijo podkasta, Alešu, ki je pomagal pri montaži prve epizode, IN avtorju nadfantastičnega znaka, naj naj najlepšega na svetu. Vse pove o odpravi. HVALA!
STROŠKI ZA EKSPEDICIJO BODO VISOKI, DOGOVORI S SPONZORJI ŽE V TEKU
Te dni kompletiram opremo za trening na Islandiji. To bo naše prvo skupno srečanje. Preko internega kanala sicer komuniciramo na dnevni ravni, ampak zdaj se bomo prvič videle v živo. In tam bo že šlo zares. Na uro natančno imamo v dokumentu popisano, kaj se bo delalo. Mene daleč najbolj zaposlujejo misli na to, kakšna “medijska” oprema sploh zdrži tako izredne razmere in kaj se bo sploh dalo delati.
Če vprašate mene, jaz bi si najraje namontirala kamero in imela ves čas prenos v živo. Vse. Zvok po potrebi. 🙂
Prvih nekaj dni naše islandske avanture bomo nastanjene v planinski koči, poldrugo uro stran od islandske prestolnice Reykjavik. Vadile bomo postavljanje šotora, osnove navigacije, izvedele več o pripravi hrane, kaj in kako z morebitnimi poškodbami ali ozeblinami, kako se pravilno obleči, tehnike hoje s smučmi … Potem spakiramo opremo in gremo na ledenik Langjökull, kjer bomo naslednjih nekaj dni delale vse tisto, kar bomo tudi na poti na Severni pol. Islandija naj bi bila s signalom odlično pokrita, upam, da res. 🙂
Bomo na ekspediciji videle severni sij? To smo se tudi že spraševale, da ne boste mislili, da na Facebooku klepetamo samo o izzivih, ki jih prinaša lulanje pri -40C. Med ekspedicijo na Severni pol ne bo te priložnosti, ker bomo tam v času, ko je ves čas svetlo, aurora borealis ali severni sij pa je viden samo, ko je okoli trdna trdna tema. Morda pa bomo lahko, če bomo imele srečo, ta nebesni pojav opazovale med treningom na Islandiji. Če bo dovolj temno in dovolj hladno, mi pravijo. Upam, da bo. Severnega sija še nisem videla v živo. Tisti, ki so ga, povejo, da je zelo zelo zelo čarobno.
Sicer pa se veliko pogovarjamo tudi o potencialnih sponzorjih in ambasadorjih. Pripravljen imamo paket “storitev”, ki jih nudimo v zameno za podporo, delamo seznam mednarodnih podjetij, ki bi jim naša ekspedicija lahko šla v kontekst. Izpeljale smo tudi Indiegogo kampanjo, s katero smo zbirale sredstva za trening na Islandiji. 24 ljudi nas je podprlo, do zaključka akcije smo zbrale 2850 britanskih funtov. Ciljale smo na 10.000, tako da moramo preostanek zdaj dobiti po drugih poteh.
Če vas zanima, da bi podprli našo ekspedicijo, tošl imamo še vedno odprt, več TU, s prispevkom postanete virtualni člani oz. članice naše ekspedicije, v zameno pa dobite tudi vstopnico v zakulisje naše ekspedicije.
V VSAKEM RAZPADLEM ČEVLJU JE NEKAJ DOBREGA
Kot edina članica ekipe iz Slovenije, si seveda želim, da bi na poti do ekspedicije na Severni pol sodelovala s čimveč slovenskimi podjetji, ki bi jih zanimala podpora takšnega projekta in bi v tem predvsem videli tudi priložnost zase, za svoje izdelke in zgodbe, ki jih pripovedujejo.

In tako sem se že ujela z Alpino, podjetjem za proizvodnjo obutve iz Žirov. Med enim od gorskih pohodov so mi namreč popolnoma razpadli gorski čevlji. Leta so jih dobro najedla. Malo jih imam na sumu, da so dala življenje zame in me zares obvarovala pred pohodom, na katerega sem se pogumno odpravila s kolegoma, zelo izkušenima in mnogo bolje pripravljenima planincema.
Vprašanje, kaj bi bilo z mano na koncu, če mi čevlji ne bi razpadli. Ampak v vsaki stvari se najde kaj dobrega.
Dobra vila Polonca me je povezala z Vasjo Rupnikom, nekoč našim vrhunskim biatloncem, danes pa top svetovalcem v Alpini. In sem šla v Žiri, domov pa z vrhunsko obutvijo (HVALA!).
V pripravah na ekspedicijo, ko moram predvsem trenirati vzdržljivost, po nizkih hribih skačem z Royal Vibram, po malo višjih z Nepal Lady, za zimske pogoje imam pri roki Diablo, ko bo pripeka in bo res hudo, pa uporabim EWT. Komaj čakam, če mi verjamete ali ne.

KOČEVSKO GRE NA ISLANDIJO
Prvi večer, ko se dekleta zberemo v koči, kjer bomo skupaj dober teden dni, naj bi skupno večerjo zaključile z lokalnimi sladicami. “Vzemi Kočevske bombice”, je bil prvi predlog, ki sem ga dobila. Strašna sladica, ampak jo je treba pojesti še isti dan, zato ni prišla v poštev.
Potem pa z Vesno in Olivero iz Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje malo možganimo in odločitev pade: kočevski medenjaki in panji. Spekle so jih gospe iz Zavoda Nesseltal Koprivnik. Zapakirane že čakajo na svoj večer. Za zraven sta svetovali vzeti še Kostelsko rakijo, ki jo varijo na Kmetiji Padovac. Imenitno. Dva kovčka imam že polna.

Felicity nas je opozorila, da zna biti na Islandiji razmeroma hladno, ampak ne preveč, temperature okoli ničle ali nekaj pod njo, da pa naj se pripravimo na veliko dežja. Dobile smo spisek oblačil, obutve in opreme, ki jo potrebujemo na Islandiji. Me, ki smo iz Evrope, večinoma vse že imamo, ampak Arabkam pa ni tako lahko. Nimajo niti trgovin, kjer bi tovrstno opremo sploh lahko kupile, je pripovedovala ena od članic ekipe. Ampak res, mi sploh ni padlo na pamet, čeprav je zelo logično. Zakaj pa bi v eni Jordaniji recimo sploh prodajali zimske bunde. Karkoli naročijo preko spleta, pa lahko plačajo tudi 100 % carine.
Še nekaj dni do odhoda. Precej sem vznemirjena, malo pa tudi nervozna. Več stvari me skrbi. Upam, da bo šlo vse ok.
Se nadaljuje …

Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
EKSPEDICIJA NORTH POLE 2017
– priprave na ekspedicijo lahko spremljaš na Metini listi
– Spletna stran ekspedicije North Pole 2017
– podkast Polar Exposure
– Facebook stran
– Twitter @NorthPole2017
HVALA!
Previdno. Ce pa Islandija kaj ni, pa ni predvidljiva. Zlasti ko pride do vremena. Sleherni Islandec je 50% meteorolog in otok zahteva izkusnje. Zveni kot velik projekt, kar vedno nosi s sabo riziko, da gre skupina dlje, kot bi bilo svetovano zaradi vlozenega denarja in casa (think Everest ascent in the context of HACE/HAPE). Srecno in uzivajte! Narava je pa res precudovita.
So pa se te dni ze lepo zaceli videvati northern lights tako da bi morala biti prijetna izkusnja. Srecno! 😉
Zdravo, Jan in hvala! Tole z meglicami je pa super novica :), odštevam dneve … N