Avtorica: Polona Sladič, po duši in naravi večna športnica, zadnjih 18 let trenerka paraolimpijske strelske reprezentance, s petimi paraolimpijskimi medaljami. Približno toliko časa si tudi služi kruh kot pravnica, ki je po začetnih izgubljenih idealih dela v kriminalistični službi, pristala v kmetijsko-gozdarski sferi. Ureja ekipni Facebook Slo Paralympic Shooting in ekipni Twitter @sloparashooting.
Moj odnos do knjig je hrčkast. Zelo rada jih kupujem, dobivam v dar, pobiram od tistih, ki jih mečejo stran, shranjujem, zlagam na police. Bralni odnos je spremenljiv: od obdobij, ko jih požiram, do obdobij, ko se jih ne dotaknem. Najraje imam knjige s posvetilom – ker takšne so ponavadi od posebnih ljudi. In se zgodi, da dostikrat vedno znova in znova berem le posvetilo. Enega takega nosim tudi s seboj. Med knjigami pa ločim tiste, ki jih preberem, in tiste, ki jih čutim. Velikokrat najbolj čutim knjige, ki naj bi bile otroške. Ne vem, če me res zanima, zakaj. Mogoče malo nenavadno, ampak knjige se z drugo literaturo veliko kupčkajo in prebirajo tudi na WC-ju.
Poleg romanov je nad nočno omarico kar nekaj poezije, z obveznimi Milo Kačič, Nežo Maurer in Ferijem Lainščkom. Polno je tudi literature s področja takšne in drugačne psihologije, z željo v svoje športnike pripeljati moč, da v ključnih trenutkih obvladajo emocije. Vsaj (ali pa edino) v športu.
Preteklost in večnost:
Medved Pu, Hiša na Pujevem oglu: A. A. Milne
Ker je »trapasti stari Pu« medved z bolj malo možgani, ampak zelo skrben do svojih prijateljev. Ker s Pujskom namesto podlasice lovita nadlasice, hodita na eksmedicije, iščeta Sivčkov rep in naredita past za Slovona. Na koncu pa Puja skrbi le to, kako bo utišal kruljenje v želodčku. In ker dobro ve, da je najlepši trenutek tisti, ko je med. Ampak, ko dobro premisli, je še boljši trenutek tik preden začne jesti med – ko že ve, da ga bo jedel. Samo ne ve, kako bi ta trenutek poimenoval.
Mali princ
Ker mi od prvega trenutka predstavlja sinonim za prijateljstvo in otroški, popolnoma brezmadežni pogled na svet. Iz simbolnega razloga jo imam v slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini.
Pojdi, kamor te vodi srce : Susanna Tamaro
Ker govori o soočenju – s samim seboj, s smrtjo, z nerazčiščenim. Nekateri to naredijo že kmalu, nekateri (pre)pozno, nekateri pa nikoli. A kadarkoli je, je dobro. Srce nas vodi in bi ga morali poslušati. Ta knjiga tudi zato, ker je notri »naš« rek: »Življenje ni dirka, ampak streljanje v tarčo. Ni važno, kako hiter si, ampak kako blizu centra si zadel«.
Snežna roža
Ker govori spet – sedaj to ugotavljam, o očitni rdeči niti mojih knjig – prijateljstvu. Kako se sedemletni deklici, Lili in Snežna roža preko povezovanja nog in lomljenja kosti s ciljem možnosti bogate poroke, povežeta v večno skladnost in brezmejno prijateljstvo, vse dokler se ena ne izneveri. Ali se res?
Sedanjost – ravnokar prebrano:
Jonas Jonasson: Stoletnik
Zabavna knjiga, ki ti povzroči željo, da bi modrost stoletnika, kako živeti, dojel čim prej.
Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor
Knjiga, ki je bila po enotedenski in 3200 km dolgi avto eksmediciji po Finski še posebej fantastična. In je še enkrat več potrdila, kako je v življenju vse, predvsem pa naše odločitve, relativno ter odvisno od perspektive in okolja, predvsem pa ljudi, s katerimi si obkrožen.
Prihodnost oziroma že čakajo na dosegu roke:
Posledica Očarljivega skupinskega samomora so v evforiji nabavljene še štiri Paasilinnove knjige, ki so že na čakanju. Trenutno je že v delu Srečni človek. Na pol prebrana čaka PSI, ki je bila začeta iz radovednosti ali je to res to – ali pa gre za izvrsten marketing. Po polovici se je iz neznanega razloga ustavilo in sedaj čaka na nadaljevanje moje pozornosti. Na nadaljevanje čaka tudi Samotnost praštevil, Paolo Giordano, in pa še dve knjigi, katerih avtor je bivši član reprezentance, Ernest Jazbinšek, ki se je v svojih poznih šestdesetih našel v pisanju in že izdal dva romana iz načrtovane trilogije: Dekle s Polane in Vrnitev v življenje.
Pep Guardiola: Drugačen način zmagovanja
Da vidim, ali je trener naredil ekipo ali ekipa trenerja.
P.S.
Ker imam rada p.s.-je (konec koncev so to moje začetnice): Metka bi lahko podobno rubriko naredila tudi za filme.
Privoščite si tudi:
Knjige najraje berem nekje v miru in tišini: Eva Kobe (november 2013)
Vstajenje knjižnega molja: Gal Jakič (november 2013)
Alcessino domače pranje (oktober 2013)
Prava knjiga te vedno najde: Jelena Burnik (oktober 2013)
Čim več knjig v glavi, srcu in na policah: Iva Kristl Brunec (september 2013)
Najraje tičim v knjigarnah s kavarno ali restavracijo: Darinka Bunjevac (september 2013)
Na naši domačiji se bralne navade ne razlikujejo med zimo in poletjem: Boštjan Gorenc – Pižama (september 2013)
Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo (junij – avgust 2013)