Ne morem dihati

Foto: Charles Deluvio via Unsplash.

Teden, ki je za nami, je bil dramatičen kot malo njih. Okužba ameriškega predsednika z novim koronavirusom je še en dokaz, da virus ne loči med predsedniki in poštarji, in da nihče, naj se še tako posmehuje in ignorira nasvete strokovnjakinj, ni varen pred njim.

Ko bi se ta lekcija širila podobno mogočno kot dezinformacije, ki jih razpihuje Donald Trump. Raziskovalci prestižne ameriške univerza Cornell, ki so analizirali 38 milijonov člankov o pandemiji, so namreč ugotovili, da je največji motor dezinformacij o pandemiji na svetu … predsednik ZDA.

Prav Trump je odgovoren tudi za najbolj kaotično soočenje kandidatov, kjer je bilo malo debate in še manj predsedniškega, zato pa veliko skakanja v besedo. Ne čudi, da nekateri že predlagajo, da se v naslednjih debatah, če sploh bo še kakšna, tistemu, ki krši pravila, ugasne mikrofon. Četudi gre za predsednika. Ker je prvi med tistimi, ki bi morali biti s svojim obnašanjem zgled ostalim.

Pa je vse drugo. Potem ko je New York Times pred dnevi razkril, kako gol in bos je zares aktualni ameriški predsednik, daleč od milijarderja in bližje davčnemu utajevalcu, je jasno, da je zmaga na volitvah zanj življenjskega pomena.

Ne dvomim, da bo naredil vse, kar lahko, in verjetno še marsikaj, česar ne bi smel, da ostane na oblasti, obdrži imuniteto in se vsaj za nekaj časa ogne sodnemu pregonu.

ZDA so očitno v hudi krizi in to je slabo tudi za Evropo. Za spopad z globalnimi izzivi, kot so pandemije in klimatske spremembe, potrebujemo Belo hišo v dobri formi.

Izvolitev Donalda Trumpa je simpatizerjem z avtokratskimi težnjami po vsem svetu prižgala zeleno luč za prostaški in nesramen javni diskurz. Predsednik ZDA je grobo onesnažil informacijski sistem in iz njega pobral ves kisik. Še štiri leta tega in bomo na koncu vsi na ventilatorjih.

 

Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen v oddaji Studio City, 8. junija 2020, dostopen tudi na spletni strani RTV SLO MMC.