Ne morem se spomniti, kdaj sem nazadnje … – Lenart J. Kučić

Lenart J. Kučić (foto: Jože Suhadolnik)
Lenart J. Kučić (foto: Jože Suhadolnik)
Lenart J. Kučić (foto: Jože Suhadolnik)

Avtor: Lenart J. Kučić, menda sociolog pod krinko, ki se je maskiral v vlogo novinarja in kolumnista Sobotne priloge Dela– tako so ga namreč predstavili na nekem predavanju na Filozofski fakulteti. Pod to krinko spremlja, kaj se dogaja na preseku tehnologije, družbe in množičnih medijev.

V zadnjih nekaj letih je postala moja najljubša junakinja služkinja Mabel iz britanske nanizanke Zvonili ste, Milord. V gospodinjstvu zastopa najnižjo plast delavskega razreda. Nedosegljive so ji celo male razvade malce višje služinčadi: svež kruh, košček mesa v jušni obari ali četrt funta napitnine. Njen nastop je pogosto sestavljen iz enega stavka – ko med opazovanjem drugih milo izreče “Ne morem se spomniti, kdaj sem nazadnje …”

Seznam opravil in početij, ki bi jih lahko vstavil v Mabelin vzdih, je vse daljši. Med njimi pa visoko mesto drži tale: ne spomnim se, kdaj sem nazadnje prebral knjigo, ki ni bila povezana s službo, pisanjem člankov ali pripravo predavanj.  Ob Metinem povabilu, naj predstavim svoje poletno branje, sem najprej pomislil na svojo ubogo knjižno Mabel in sklenil, da jo bom letos porazvajal z “nekoristnimi” knjigami. Tistimi, ki so dolgo potrpežljivo čakale na vrsto in prijazno puščale prednost mlajšemu, novejšemu, nujnejšemu in aktualnejšemu branju.

Prvi so Spomini, sanje in misli, ki jih je zbral psihoanalitik in filozof Carl Gustav Jung (Mladinska knjiga, 2011). Jungovo osebno(stno) popotovanje od Freuda do prelomne pacientke Sabine Spielrein, živčnega zloma in predgovora k prvi evropski izdaji Tibetanske knjige mrtvih me je vedno privlačilo in v Spominih je menda zbranih še nekaj manjkajočih puzlic.

Mimesis Andreja Nikolaidisa (Študentska založba 2006) mi je priporočila naravni pojav, naravne pojave pa je treba upoštevati. Nothing to Be Frightened Of (Vintage 2009) je sicer knjiga o smrti, a Julianu Barnesu zaupam, da je tudi tokrat neponovljivo barnesovski: duhovit, pronicljiv in hkrati občutljiv. Smrti se dotika tudi knjiga Ob zatonu dneva A. Rogerja Ekircha (Studia Humanitatis, 2010), ki raziskuje zgodovino noči, saj je bila noč velik del človeške zgodovine zelo nevarno obdobje dneva. Ko smo se obvarovali divjih zveri, so najnevarnejši nočni lovci postali tisti na dveh nogah: tolovaji, razbojniki in drugi plenilci. Dokler ni njihovega delovnika spremenila električna luč.

Med zgodovino in antropologijo vrvohodi tudi knjiga Sidneyja W. Mintza Sladkost in moč (*cf, 2010), ki opisuje vlogo sladkorja v sodobni zgodovini. Zakaj sladkorja? Ker je mogoče z njim prikazati tudi zgodovino suženjstva, kolonializma in prvih zametkov globalizacije, ki so spremljali bele kristalčke od daljnih plantaž do aristokratskih skodelic čaja in današnjih zasvojljivih prigrizkov. Sladki priboljški veljajo za največje morilce sodobnega časa, ki ne bogatijo le prehrambene industrije, ampak posredno krepijo tudi posebno vejo knjižnega založništva: knjige za samopomoč.

O čisto posebni, izjemni in revolucionarni knjigi za samopomoč piše Will Ferguson v satiričnem romanu HappinessTM (Cannongate, 2002), kjer zelo nepomemben literarni agent odkrije in objavi rokopis, ki dejansko – deluje. Naslednji domišljijski izlet bo znanstvenofantastična klasika Joeja Haldemana The Forever War (Millenium 1999), kjer je avtor svoje izkušnje iz vietnamske vojne opisal skozi oči vojaka, ki ga s svetlobno hitrostjo pošiljajo v spopade po vseh kotičkih vesolja, zaradi česar se stara izjemno počasi in njegova vojna traja večno. Prihodnosti pa bo sledila preteklost z romanom Vladislava Bajca Druid iz Sindiduna (Čigoja 2005), o katerem vem samo to, da se odvija v keltskem Beogradu, in da mi ga je priporočila oseba, ki ji popolnoma zaupam.

Zato upam, da bo Mabel po koncu poletja zamenjala svojo mantro. Novih vzdihov ji – žal ali na srečo – še ne bo kmalu zmanjkalo.

 

Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo: Manica J. Ambrožič.

Več od Metina lista

O pornografiji nestrpnosti in erotiki konsenza

Leta 1964 je sodnik Vrhovnega sodišča ZDA, Potter Stewart, v primeru Jacobellis...
Beri dalje