Dva tedna pred ameriškimi volitvami sem imela priložnost sodelovati v pogovoru z visokim ameriškim uradnikom, ki v senatu ZDA zaseda zelo pomembno pozicijo. Skoraj poldrugo uro smo razpredali o aktualni politični situaciji in možnih razpletih volitev. Na vprašanje kolegice, kaj nameravajo narediti, če predsednik Trump izgubi in ne bo želel zapustiti Bele hiše, nas je nekoliko presenečeno pogledal rekoč, da je varovalk dovolj, da so institucije dovolj močne in da je takšen scenarij za ZDA precej neverjeten. “Ampak, kaj pa, če …, ne izgleda tako nemogoče glede na to, kaj govori”, smo vztrajali, “ga bo iz Bele hiše odvlekla vojska?” “No, ja, če bi se res kaj takšnega zgodilo”, je dejal, “kar pa ne verjamem, da se bo, potem bi ga iz Bele hiše pospremili agenti Tajne službe.”
Ameriške predsedniške volitve so bile 3. novembra. Ko so volilni delavci in delavke uspeli prešteti vse glasove, ki so zaradi omejitev v zvezi s koronakrizo v bazo prihajali nekoliko kasneje kot običajno, je bilo jasno, da je zmagal demokrat Joe Biden. Tako po številu elektorskih glasov (306 vs 232) kot v absolutnem seštevku vseh glasov (81 vs 74 milijonov glasov).
V odločilnih zveznih državah resda za mišji kakec ali dobesedno nekaj tisoč glasov, še tesneje kot Trump leta 2016, v skupnem seštevku pa je za demokrata volilo dobrih SEDEM milijonov ljudi več. Tesna in hkrati zgodovinsko visoka zmaga.
Kolaps na sedežu Trumpove kampanje, ki se je na volilni večer zaključil z razglasitvijo domnevne zmage (in preuranjeno čestitko našega predsednika vlade) in domnevne volilne prevare v režiji demokratske stranke, odlično popišejo pri Axiosu.
Medtem ko razpravljamo o eksplozivnih dogodkih zadnjih dni in se prerekamo, ali je šlo za poskus prevrata ali ne, ali je za dogodke posredno kriv Trump ali ne, velja spomniti, kaj jih je pripeljalo do točke, kjer so danes.
PRERAČUNLJIVA KAMPANJA
Od volilnega dne dalje in na nekaj mesecev podlage je Trump vodil preračunljivo kampanjo, s katero je vnaprej dal vedeti, da je zanj sprejemljiva zgolj zmaga. In da cilj opravičuje domala vsa sredstva. Septembra lani je na vprašanje novinarja, ali se bo zavezal k mirnemu prenosu oblasti, če izgubi na volitvah, rekel: “Bomo videli, kaj se bo zgodilo … Pravzaprav ne bo prenosa oblasti, ampak nadaljevanje …”
Tako kot je v mesecih do volitev na zalogo lagal o domnevnih goljufijah glede izpeljave volitev in podpihoval svoje pristaše, kako bo treba nekaj narediti, tako je tudi po porazu na volitvah nadaljeval v enakem slogu. Glas v živo naj bi bil edini legitimen, glasovanje po pošti in predčasno pa je opisoval kot goljufijo.
Razumem politično kreativo okoli interpretacij, ali je šlo v divjanju na Kapitolskem griču 6. januarja letos za poskus prevrata ali ne, dogodki na terenu so precej zgovorni.
1 – Ne le, da je aktualni predsednik Trump dobesedno vsak dan širil laži, kako naj bi mu bile volitve ukradene, ob vsaki priložnosti je podpihoval popolnoma neosnovane teorije zarote glede poteka glasovanj. Brez kakršnegakoli dokaza. (o zgodovini širjenju laži glede volitev daljši članek v Washington Postu)
2 – On in njegovi najožji sodelavci so od volitev dalje pritiskali na sodno vejo oblasti, naj v številnih tožbah, ki so si jih nekatere sproti izmišljevali, razsodijo v Trumpovo korist. Več kot 60 tožb so sprožili, z izjemo ene same, ki pa niti približno ni vplivala na končni izid, so ena za drugo padale zaradi pomanjkanja dokazov. (natančnejši popis sodnih zablod v USA Today)
3 – Pritiskal je na republikance v zveznih državah, kjer je bil izid tesen, in klicaril odgovorne, naj najdejo način in spremenijo rezultate. NYT je objavil posnetek grozečega klica visokemu predstavniku zvezne države Georgia, naj najde način, da spremeni rezultat. K odstopu je pozival republikanskega guvernerja Georgie, ker niso “uslišali” njegovih prošenj.
4 – Predsednikovi pristaši so grozili in ustrahovali izbrane elektorje in elektorke, naj 14. decembra, kot sicer veleva ameriška ustava, ne glasujejo v skladu z voljo volivcev in volivk.
5 – Trump je zlival gnev na najbližje sodelavcee, ki so mu skušali dopovedati, da je konec, takorekoč odprt je lov na glavo podpredsednika Penca zgolj zato, ker je naredil, kar mu veleva ustava. Ker ni “poslušal” Trumpa in zavrnil elektorske glasove, čeprav kot podpredsednik sploh nima avtoritete za kaj takšnega. (Pencova izjava glede zavrnitve elektorskih glasov)
6 – Zadnja stopnja v Trumpovem povolilnem blodnjaku je bil šesti januar, dan, ko naj bi bil Biden formalno potrjen za predsednika. Na shodu njegovih pristašev v DCju je imel istega dne govor, v katerem je ponavljal venček laži okoli volitev, preračunljivo netil ogenj ter množico odkrito spodbujal k maršu na Kapitol. Cilj: kaos in preprečiti potrditev Bidnove zmage.
Poskus, ki sta ga z življenjem plačala dva policista in še najmanj trije drugi, je spektakularno propadel. A ne prej, preden se množica ni znesla nad Kapitolom. Nekateri so oboroženi vdrli v kongres, nekateri z načrtom, da ugrabijo demokratske politike ali še kaj hujšega. Več ur sta bili kongresna in washingtonska policija prepuščeni divjanju članov in članic MAGA kulta, ki so zasedli svetinjo ameriške demokracije. Na sedežih republikanske in demokratske stranke je FBI našel celo nastavljene bombe.
Če je pri protestih Black Lives Matter takoj in pravzaprav že v pripravah nanje prižgal zeleno luč za vpoklic Nacionalne garde, tu ni storil nič, da se ustavi divjanje njegovih “domoljubov”. Proces potrjevanja so morali prekiniti, izvoljene predstavnike in predstavnice ljudstva pa reševati skozi podzemne tunele in skrivati po bunkerjih. Česa takšnega v zgodovini ZDA ne pomnijo. Podpredsednik Pence je za vsega nekaj sekund ušel na varno pred podivjano množico.
Več agencij bo naslednje tedne in mesece preiskovalo, kaj je šlo narobe z varnostjo, da je horda Trumpovih privržencev sploh lahko vdrla v stavbo kongresa, ki naj bi bila med najbolj zaščitenimi v ZDA.
Izvrsten podkast Four hours of insurrection, v katerem takorekoč na minuto natančno secirajo dogodke šestega januarja, pa so na to temo posneli kolegi in kolegice z Washington Posta.
V ŠTIRIH LETIH JE KASTRIRAL REPUBLIKANSKO STRANKO
Medtem ko Trump do danes ni priznal rezultata volitev, sta PO napadu na Kapitol dve tretjini republikancev(?!) glasovali proti potrditvi rezultatov in ustoličenju Bidna. Brez dvoma imajo v mislih naslednje volitve, na katerih računajo na glasove Trumpovih pristašev, ki jih navkljub vsemu sploh ni malo, IN, ta del je dodatno žalosten, nekateri ga še naprej podpirajo, ker so, po lastnih besedah, v strahu pred maščevanjem agresivne Trumpove množice bojijo za lastna življenja in varnost svojih družin.
Trump v javnomnenjskih raziskavah namreč še naprej uživa zelo visoko podporo med republikanskimi volivci in volivkami, zelo visok odstotek jih krivdo za dogodke 6. januarja pripisuje bodisi Antifi, bodisi demokratom, Bidnu samemu, tehnološkim platformam ali pa medijem, ki jih Trump intenzivno demonizira že vsaj 5 let. (vir) Ne glede na to, da ni nobenih resnih dokazov za kakršnekoli sistemske nepravilnosti, ogromno Američanov in Američank res verjame, da je Trump gladko zmagal in da se ob prenosu oblasti dogaja hud zločin.
Odgovornost za to v prvi vrsti nosi predsednik Trump, potem republikanci, ki so piromanu vsa ta leta brez ugovarjanja podajali vžigalice, in mediji, ki njegove laži ponavljajo in ponavljajo.
Trump je prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki ga je ustavna obtožba doletela dvakrat. Doslej so bili obtoženi trije, Johnson leta 1868, Clinton 1998 in Trump prvič leta 2019 in zaradi spodbujanja k vstaji drugič 2021. Nixon je odstopil še pred glasovanjem, sicer bi dopolnjeval paket obtoženih. Naslednja stopnja je razprava in glasovanje v senatu, ki ga 20. januarja prevzema demokratska stranka. Za dejansko obsodbo je potrebno zbrati 2/3 glasov, to je 67 senatorjev in senatork. Ogromno. Noben ameriški predsednik doslej še ni bil obtožen. Možnosti, po videnem doslej, da kot prvi to postane Trump, niso prav dobre. Demokrati imajo v senatu 50 sedežev, kakšnih 5 republikanskih senatorjev so našteli, ki so se izrekli proti Trumpu, ne pa tudi, da bodo tako na koncu tudi glasovali. Še vedno zelo majhen odstotek republikancev podpira obsodbo Trumpa in doživljenjsko prepoved opravljanja funkcij.
Ironija vsega je v tem, da so zdaj republikance polna usta pozivov k enotnosti. Govorijo o tem, kako demokrati delijo državo, ker naj bi ustavna obtožba še dodatno podžigala in delila ljudi. V bistvu pa vedo, da so sokrivi, zdaj bi najraje pozabili na vse skupaj in se naenkrat usmerjali v prihodnost, da jim ne bi bilo treba priznati soodgovornosti za nastalo stanje. Kar bo treba zdaj požreti, ne bo prav okusno. A brez tega bo šlo težko naprej.
TRI STVARI, OD KATERIH UTEGNE BITI ODVISNA PRIHODNOST
Joe Biden od Donalda Trumpa prevzema poškodovane ZDA. Kriza je očitna, politične elite so popolnoma razdeljene po partijski lini in z njimi je vse globji tudi razkol med ljudmi. Prihodnost bo v veliki meri odvisna od naslednjih korakov:
- Kakšne bodo sankcije Trumpu za izdajo, ki si jo je privoščil
Trump iz Bele hiše odhaja kot predsednik z najnižjo stopnjo podpore svojemu delu v zgodovini (29 %). Čez nekaj dni ga bodo neslavno upokojili, ampak zgolj z obtožbo se ne bo končalo, kar je začel. Trumpizem je močan in razširjen po vsej ZDA, z vse močnejšimi koreninami po svetu. Preiskave Trumpa in njegovega delovanja, ki jih napovedujejo za naslednje mesece, bodo nedvomno pokazale še kup enih kršitev. Ustavna obtožba je higienski minimum.
- V katero smer bo nadaljevala republikanska stranka
Danes ZDA ne bi bile, kjer so, če bi se mu upali v njegovi lastni stranki postaviti po robu. Nasprotno, v zadnjih štirih letih so ga preračunljivo podpirali, zdaj pač prihaja račun. Razkol med pro in anti trumpovci v republikanski stranki je popoln in bitka za oblast naslednja leta do kongresnih in predsedniških volitev ne bo lepa.
- Ugotavljanja soodgovornosti facebookov, twitterjev, youtubov za nastalo stanje
Upravniki portalov, kjer domuje na stotine milijonov ljudi, bodo pod drobnogledom. Opozorila, da so gojišče dezinformacij, teorij zarot in spodbujanja k nasilju, že leta ignorirajo. Donaldu Trumpu so odrekli gostoljubje vsi, ampak šele potem, ko je bila škoda že narejena. Amazon je skenslal Parler, ampak pravo vprašanje ni, zakaj si je to privoščil, temveč zakaj je bilo to toliko časa sploh dovoljeno.
Trump bo čez nekaj dni zgodovina, veliko pomembnejše vprašanje je zdaj, kako ustaviti trumpizem, gibanje, ki ga poganjajo laži, teorije zarote, rasizem, nacionalizem … Američani so oboroženi kot verjetno noben drug narod na svetu. Lani so prodali več orožja kot katerokoli drugo leto prej. FBI opozarja pred valom političnega nasilja v prihodnjih mesecih, za enega od glavnih razlogov za to pa navajajo t.i. veliko laž glede rezultata volitev.
Ena najtežjih nalog, ki ZDA čakajo po inavguraciji Bidna, pa bo reprogramirati člane Trumpovega kulta.
Ti resno verjamejo, da je Trump na volitvah gladko zmagal, demokrati pa naj bi jim ob asistenci nacionalnih inštitucij pred nosom ukradli volitve. MAGA kult so običajni ljudje, ki so začeli verjeti Trumpovemu laganju in so zanj pripravljeni narediti veliko.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden v roke dobiva ZDA, ki niso v dobri formi.