Človekove pravice v 21. stoletju so zaskrbljujoče pomembna tema. Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je morda celo zdelo, da se je glede spoštovanja človekovih pravic in svoboščin oblikoval družbeni konsenz, ki je celo sistemske in dolgotrajne kršitve pravic, npr. Izbrisanim, zavrgel kot nesprejemljive.
Danes se tisti časi pogosto zdijo kot privid in kruta samoprevara. Nekje je šlo nekaj zelo narobe. A ne povsem. Če velja, da ima tudi v družbi vsaka akcija svojo reakcijo, potem je tako rekoč logično, da je skupaj z demokratičnim nazadovanjem, ki smo mu priča v Sloveniji, ponovno vzniknila civilna družba v vsej njeni veličastni različnosti. Pomemben del novega vala civilne družbe je Pravna mreža za varstvo demokracije, ki vladavino prava brani – s pravom.
Pravna mreža za varstvo demokracije je v kratkem času od svoje ustanovitve postala odmeven in za marsikoga ključen akter na področju varstva in uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin. Kdo ste Pravna mreža in s kakšnim namenom ste bili ustanovljeni?
V Pravno mrežo smo se povezale štiri nevladne organizacije (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), Danes je nov dan in Amnesty International Slovenija ter angažirani posamezniki in posameznice.
Mreža sodeluje s številnimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami tako iz akademskega okolja, pravne prakse ter odvetniških vrst z namenom zagotavljanja podpore posameznikom in posameznicam, ki se morajo pri uveljavljanju svojih pravic soočiti z državo ali drugimi nosilci moči. Nudimo pravno pomoč, nasvete in podporo v zadevah, v katerih je po naši oceni prišlo do kršenja temeljnih človekovih pravic.
Človekove pravice in svoboščine so bile v Sloveniji v preteklosti ščitene, milo rečeno, nekonsistentno. Še posebej na udaru so bile pravice manjšin in marginaliziranih skupin. Morda videz vara, a zdelo se je, da so se stvari – stežka in prepočasi, a vendarle – premikale na bolje. Kaj v naši družbi je šlo tako zelo narobe, da mora v tretjem desetletju 21. stoletja nastati organizacija, ki brani in zagovarja to, za kar naj bi (vsaj načeloma) skrbela država?
V našem prostoru se je že dolgo obdobje kazala potreba po organizaciji, ki bi nudila podporo posameznikom za uporabo pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični. Menimo, da je Pravna mreža tako zapolnila praznino v slovenski družbi, ki je postala še toliko večja v času epidemije.
Ne le v Sloveniji, tudi v nekaterih drugih državah, je epidemija postala priročen izgovor za neustavne posege v temeljne človekove pravice.
Več mesecev po izbruhu epidemije je jasno, da vladi ni v interesu, da bi ravnala skladno s slovensko Ustavo, saj vleče poteze, ki predstavljajo rušenje pravne države. Gre za tako intenzivne in pogoste kršitve Ustave, da se je morala odzvati tudi civilna družba.
Uspehi, ki jih žanjete na področju uveljavljanja človekovih pravic so marsikoga presenetili. Vsaj za slovensko oblast lahko trdimo, da ni pričakovala, recimo temu tako, legalističnega upora. Vsaj ne uspešnega legalističnega upora. Od kod črpate znanje in izkušnje?
Javnost se je zelo dobro odzvala na ustanovitev Pravne mreže. Zelo veliko ljudi se na PMVD obrača z različnimi vprašanji. V manj kot letu dni smo pomagali že več kot 1000 posameznikom. PMVD je tako v zelo kratkem času od ustanovitve postala zelo prepoznavna v širši javnosti, ki išče pravni nasvet ali pomoč, pa tudi med novinarji, ki potrebujejo komentar ali pravno mnenje. Pravna pomoč je za ljudi brezplačna. Financiramo pa se pretežno iz donacij posameznikov in posameznic.
Svoje delo lahko opravljamo predvsem zaradi izjemnega odziva odvetnikov in odvetnic ter drugih pravnih strokovnjakov, tudi iz vrst univerzitetnih profesorjev.
Zelo očitno so tudi pravniki in pravnice začutili, da je ogrožen obstoj pravne države, zaradi česar so se bili pripravljeni angažirati in sodelovati s Pravno mrežo. Mreža trenutno sodeluje z več kot štiridesetimi pravniki in pravnicami, ki so ključni za uspešno delovanje PMVD.
Marsikatera oblast, aktualna slovenska pa še posebej, je hotela epidemijo izkoristiti za zmanjšanje nadzora parlamentarne veje oblasti nad izvršilno ter povečanje nadzora izvršilne veje (še posebej represivnega aparata) nad državljani. Vas je, kot državljane in kot strokovnjake, tak razvoj dogodkov presenetil?
Epidemija je vse presenetila. Virus se je hitro širil, zato je bilo ključno, da Vlada hitro odloča in sprejema ukrepe, ki bi omejili širjenje epidemije. Ukrepi v času epidemije so po naravi taki, da posegajo v človekove pravice, a ravno zato morajo biti skladni z Ustavo.
Oblast bi morala v najkrajšem možnem času poskrbeti za zakon, ki bi predstavljal ustrezno pravno podlago za sprejemanje takih ukrepov.
Izredni dogodki, kot je, če vzamemo naključni primer, epidemija COVID-19, nujno pripeljejo do konflikta na vsaj treh nivojih: med pravicami posameznika ter javnim dobrim; med posameznimi pravicami državljanov; in seveda med državo in državljani. Zdi se, kot da smo pozabili, da so ti konflikti gonilo demokracije in ne njena pomanjkljivost. Kako naj okrepimo zavedanje, da pravice in svoboščine niso samo “moje” pravice in svoboščine?
Naše človekove pravice niso absolutne, ampak so omejene s pravicami drugih. Tega smo se še posebej zavedali v času epidemije, ko so bile številne pravice zelo omejene predvsem na račun pravice do varovanja življenja in zdravja ostalih, kar je seveda razumljivo, a je pri tem zelo pomembno, da država sprejema ukrepe skladno z načelom zakonitosti in sorazmernosti.
Če država sprejema nujne, primerne in sorazmerne omejitve, utemeljene na strokovnih podlagah, in vse to tudi odkrito in jasno sporoča svojim državljanom in državljankam, bo velika večina te omejitve spoštovala. V nasprotnem primeru država izgubi zaupanje in ljudje ignorirajo vse po vrsti, tudi ukrepe, ki so smiselni. Prevlada mentaliteta, da mora vsak poskrbeti zase, kar je za družbo kot celoto zelo škodljivo.
Vlada Janeza Janše se je v času epidemije (tudi vi obdobju, ko ta ni formalno razglašena) oprijela vladanja z odloki. To je toliko bolj v oči bijoče po razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo ključne določbe Zakona o nalezljivih boleznih, na katere se je vlada pri teh odlokih izvorno sklicevala. Kako zelo nevaren je ta precedens?
Vlada je večkrat sprejemala odloke na zelo pomanjkljivi pravni podlagi in pri tem kršila načelo zakonitosti. Pri tem pa vlada večkrat tudi ni upoštevala mnenje stroke, zaradi česar ukrepi niso bili široko sprejeti.
S tem, ko Vlada sprejema odloke, ki nimajo ustrezne podlage v zakonu, ob tem pa ne naredi nič, da bi zakon spremenila skladno z odločbami Ustavnega sodišča, ruši načelo delitve oblasti med izvršilno, zakonodajno in sodno, kar je za obstoj demokratične ureditve neke države izredno nevarno.
In ko smo že pri Zakonu o nalezljivih boleznih, pred kratkim ste pripravili svoj predlog novele zakona, ki bi ga uskladila z odločbo ustavnega sodišča. Zakaj se vam je zdelo potrebno, da pripravite svoj predlog? Konec koncev je to predvsem delo vlade.
Slovenija se trenutno nahaja v četrtem, najhujšem valu okužb, zabeležili smo tudi že prve okužbe z omikron mutacijo, zato je res skrajni čas, da se sprejme zakonita in ustavno skladna podlaga za sprejemanje epidemioloških ukrepov.
Na PMVD smo prepričani, da je potrebno odločbe Ustavnega sodišča uresničevati, zato smo oblikovali predlog, ki sledi vsem do sedaj sprejetim odločitvam Ustavnega sodišča in načelu sorazmernosti, zakonitosti ter delitve oblasti.
V preteklih mesecih so se vaše aktivnosti raztezale od nudenja pravne pomoči dijakom, kaznovanih zaradi domnevnega kršenja vladnih odlokov, preko vložitve kazenske ovadbe v zadevi STA, do že omenjene priprave zakonskih predlogov. Kje, po vaših opažanjih, je pravna država v Sloveniji najšibkejša in najbolj na udaru?
Menimo, da je delo PMVD prispevalo k boljšemu razumevanju nezakonitosti nekaterih vladnih dejanj, predvsem pa je delo PMVD v številnih primerih pomembno prispevalo h krepitvi pravne države – to smo storili tako z obveščanjem posameznikov o njihovih pravicah, z razveljavitvijo vladnih predpisov s strani ustavnega sodišča, kakor tudi z zmagami v postopkih zoper neupravičene plačilne naloge.
Velik problem se nam zdi pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev in možnost njihovega vlaganja. Zato želimo z našim delovanjem zmanjšati razliko v razpoložljivih finančnih in pravnih sredstvih med državo in posamezniki, ki se borijo za človekove pravice in demokratične vrednote.
Pravijo, da vse hudo enkrat mine. Tudi epidemije bo nekoč konec. Kaj se bo s Pravno mrežo zgodilo takrat?
Kot vsi, tudi na Pravni mreži upamo, da bo epidemije COVID-19 kmalu konec, tako bomo lahko vsaj delno preusmerili fokus našega delovanja. Glede na to, da je leto 2022 leto volitev, saj nas čakajo tako parlamentarne spomladi ter predsedniške in lokalne volitve jeseni, se bomo veliko ukvarjali s spremljanjem volitev. Po volitvah pa želimo graditi na nadzoru in pritisku na politične stranke, da izpolnijo svoje obljube. Načrtujemo tudi predlog sprememb, ki bi bolje uveljavile možnost volivcev, da oddajo preferenčni glas.
V prihodnosti želimo svoje delo osredotočiti tudi na problem zlorabe pravnih sredstev z namenom utišanja in ustrahovanja aktivnih državljanov.
Tak primer zlorabe se napoveduje v primeru protestnikov, kjer naj bi vodstvo represivnih organov pritiskalo na državno odvetništvo, da vloži tožbe za povrnitev stroškov varovanja protestov, kar je v demokratični državi nesprejemljivo. Gre za eklatanten primer zlorabe oblasti ter nerazumevanje kompleksnosti demokracije: tako kot je naš skupni strošek varovanje izvoljenih predstavnikov, npr. predsednika republike, državnega zbora ali vlade, je skupni strošek tudi varovanje protestov, ki so temeljni izraz neposredne demokracije.
Izziv za pravo je tudi delovanje medijev v strankarski in tuji lasti ter njihovo financiranje z javnim denarjem. Tukaj je v preteklosti Računsko sodišče zelo razočaralo, ker se ni želelo vsebinsko lotiti problema politične propagande, ki je preko strankarskih medijev financirana iz tujine.
Velik izziv za človekove pravice, zlasti za zasebnost in avtonomijo ljudi, predstavljajo nove tehnologije. Še naprej bomo pozorni na delo policije, posredovali bomo, kjer bomo opazili policijsko nasilje.
Nenazadnje je eden velikih problemov tudi nadzor porabe javnega denarja – v prihodnjih letih bodo države in lokalne skupnosti imele na voljo veliko sredstev iz sklada za pokoronsko obnovo, napoveduje se izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne.
Zdi se, da smo relativno slabo opremljeni tako z voljo institucij kot tudi s pravnimi sredstvi, ki bi učinkoviteje zavarovala javni denar.
V bližnji prihodnosti načrtujemo prenovo naše spletne strani, ki bo tako bolj dostopna in bolj atraktivna za širšo javnost. Namen imamo tudi organizirati več seminarjev in razprav, katerih namen je predvsem, da se javnost seznani s pomenom demokracije, pravne države in človekovih pravic. Nepoznavanje prava namreč škoduje posameznikom in družbi. 🙂
Pravna mreža za varstvo demokracije
The project/publication is supported by the Friedrich Naumann Foundation for Freedom. The Friedrich Naumann Foundation for Freedom is not responsible for the content of this project/publication, or for any use that may be made of it. The views expressed herein are those of the author(s)/organiser(s) of the project alone. These views do not necessarily reflect those of the Friedrich Naumann Foundation for Freedom.