Nova vrsta pajka poimenovana po slovenski smučarski šampionki Tini Maze

Mreže Darwinovega drevesnega pajka nad reko v narodnem parku Ranomafana, Madagaskar (foto: Matjaž Kuntner)

»Drevesni pajki« (rod Caerostris) so v zadnjih letih zasloveli po gradnji največjih mrež med vsemi pajki, te mreže pa so zgrajene iz najtrdnejših naravnih vlaken, ki predstavljajo obetaven biomaterial. Ekstremen primer tega je Darwinov drevesni pajek (C. darwini), ki svoje mreže gradi z uporabo najmočnejšega prediva in v za pajke unikatnem habitatu. Te kolesaste mreže v premeru merijo do 2 metra in so razpete čez reke in jezera tudi do razdalje 25 metrov.

Mreže Darwinovega drevesnega pajka nad reko v narodnem parku Ranomafana, Madagaskar (foto: Matjaž Kuntner)
Mreže Darwinovega drevesnega pajka nad reko v narodnem parku Ranomafana, Madagaskar (foto: Matjaž Kuntner)

Leta 2010 ga je opisal dr. Matjaž Kuntner, sodelavec na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Takrat še njegov študent, sem istega leta več tednov čepel ob rekah in jezerih Madagaskarja in preučeval, kako ti pajki pletejo mreže ter kaj se v njih ujame. O tem smo na Metini listi že pisali.

Kljub temu, da so drevesni pajki zanimivi v raziskavah biomaterialov, je raznovrstnost rodu, ki se sicer pojavlja v tropih Afrike, Madagaskarja in delih Azije, skoraj neraziskana.

Tako sem tekom svojega terenskega dela že zgodaj ugotovil, da fragmenti hitro izginjajočih tropskih gozdov skrivajo še neodkrito raznovrstnost drevesnih pajkov. Ob lastnem materialu smo si izposodili material večjih svetovnih muzejev in z uporabo DNA in morfologije rekonstruirali prvo vrstno filogenijo rodu Caerostris. Naši rezultati vključujejo opis šestih predhodno neopisanih vrst iz Afrike in predvsem Madagaskarja. Poimenovali smo jih C. almae, C. bojani, C. pero, C. wallacei, C. linnaeus in C. tinamaze.

C-tinamaze-press
C. tinamaze
ctinamaze
C. tinamaze

Imena teh vrst pajkov so namenjena v čast mojim staršem in bratu, dvema znanima biologoma Alfredu Russelu Wallaceu in Carlu Linneju, in tudi v čast slovenski športni šampionki Tini Maze.

S poimenovanjem te redke južnoafriške vrste pajka po njej, je alpska smučarka Tina Maze dosegla tudi »biološko slavo«.

V svoji navdihujoči in impresivni karieri je Tina Maze osvojila 4 olimpijske medalje, 6 medalj iz svetovnih prvenstev in 3 kristalne globuse. Alfred Russel Wallace je poleg Charlesa Darwina drugi oče teorije evolucije. Carl Linne pa je tisti biolog, ki je uvedel binarno nomenklaturo organizmov in ravno pajek je bila prva žival, poimenovana na ta način.

V študiji, objavljeni v Journal of Arachnology, smo opisali nove vrste, ki nam bodo pomagale izjemne materiale in biologijo teh pajkov postaviti v primerjalni kontekst, hkrati pa opozarjamo na še neraziskano raznovrstnost drevesnih pajkov zgolj iz majhnega fragmenta njihove razširjenosti – hitro izginjajočega deževnega gozda starega sveta, predvsem Madagaskarja.

 

matjaž gregorič
Dr. Matjaž Gregorič (foto: osebni arhiv)

Avtor: dr. Matjaž Gregorič, arahnolog in evolucijski biolog. Ukvarja se z raziskovanjem biološke raznovrstnosti in mehanizmov, ki jo generirajo. Posebej ga zanimajo izjemni biološki materiali ter kako naravna in spolna selekcija oblikujeta vedenje živali. Kot objekt raziskav v glavnem izbira pajke in njihove mreže. Navdušujejo ga tudi filmi in šport. Na Twitterju ga najdete pod @matjazgregoric.

Več od Dr. Matjaž Gregorič

50 oddaj podkasta Metamorfoza v številkah

Kot ste verjetno že opazili, je Metamorfoza pravkar zabeležila jubilejno 50. oddajo....
Beri dalje