Očetje med službo in skrbjo za otroke

Foto: PublicDomainPictures via Pixabay.

Če se je pred leti obravnavalo področje usklajevanja dela in družine kot problem, s katerim se ukvarjajo predvsem ženske v svojih skrbstvenih vlogah, pa danes ugotavljamo, da se s težavami in ovirami pri usklajevanju soočajo številni moški, ki si prizadevajo spreminjati tradicionalne spolne vloge s skrbnim očetovstvom, a pri tem niso deležni podpore delodajalcev. Trg dela in zaposlitve predstavljata enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje sodobnih očetov v skrb za otroke.

V raziskavi o sodobnem očetovstvu in vplivu plačane zaposlitve na skrb za otroke, ki smo jo Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede izvedli spomladi 2015, nas je zanimalo, kaj zaposlenim očetom pomeni očetovstvo in kako usklajujejo delo in družino.

Opomba: Vzorec ne omogoča posplošljivosti na celotno populacijo, vendar pa rezultati spletne ankete pripomorejo k razumevanju trendov sodobnega očetovstva in usklajevanja dela in družine iz vidika zaposlenih očetov. Več o samem zbiranju podatkov preberite na blogu ADP.

OČETJE O OČETOVSTVU

Uvodoma smo ugotavljali percepcije o vlogi očetov, ki svojo vlogo razumejo celostno, kar zajema tako nudenje čustvene opore otroku, zagotavljanje finančne preskrbljenosti družine, preživljanje skupnega prostega časa kot vsakodnevno nego otrok(a). Čustvena in finančna opora otroku sta kot zelo pomembni razumljeni v vseh starostnih obdobjih otroka in tudi med očeti različnih starosti ni večjih odstopanj v stališčih.

SLIKA: Pomen področij skrbi za otroka.

Vir: Kanjuo Mrčela idr. 2015. Uporabljeni podatki Humer in drugi 2015.
Vir: Kanjuo Mrčela idr. 2015. Uporabljeni podatki Humer in drugi 2015.

Aktivno vključevanje v skrb za otroke smo merili tudi z vprašanji o koriščenju očetovskega dopusta.

Velika večina očetov (več kot 90 %) je vzela 15-dnevni plačani očetovski dopust, manj kot petina pa je koristila tudi neplačani del očetovskega dopusta (preostalih 75 dni).

Razlog za nekoriščenje neplačanega dela očetovskega dopusta je najpogosteje povezan s finančno nezmožnostjo (46 %) in z občutkom, da bi trpelo delo v službi (31 %).

OČETJE O USKLAJEVANJU DELA IN DRUŽINE

Zaposlitvena situacija je eden pomembnejših dejavnikov vključevanja očetov v skrb za otroke, kar se je pokazalo tudi v okviru projekta »Očetje in delodajalci v akciji«.

Daljši delovnik je najbolj zaviralen dejavnik prav pri vsakodnevni skrbi za otroke. Po rojstvu otroka več časa službi namenja 10 % očetov, pri čemer izstopajo očetje, ki so bolj izpostavljeni prekarnim oblikam zaposlitve (zaposleni za določen čas, samozaposleni, tisti, ki opravljajo delo prek avtorskih in podjemnih pogodb ipd.). Tudi pri 15-dnevnem plačanem delu očetovskega dopusta se pokaže, da zaposleni za določen čas in samozaposleni to možnost izrabijo manj pogosto kot zaposleni za nedoločen čas. Petina anketiranih očetov ocenjuje, da bi bila deležna negativnih pripomb s strani kolektiva in nadrejenih zaradi potreb prilagajanja delovnega časa družinskim obveznostim.

Očetje so na delovnem mestu redko prepoznani kot očetje in zelo pogosto poročajo o težavah pri usklajevanju dela in družine.

O tem, da službene obveznosti posegajo v njihovo družinsko življenje, je poročalo 80 % anketiranih očetov, o tem, da družinske obveznosti vplivajo na izpolnjevanje službenih obveznosti pa polovica.

SLIKA: Primerjava konflikta delo – družina in družina – delo.

Vir: Kanjuo Mrčela idr. 2015. Uporabljeni podatki Humer in drugi 2015.

Najbolj dostopen ukrep usklajevanja dela in družine v delovnih organizacijah je udeležba na organiziranih dogodkih za družinske člane in članice. Kadar so možni tudi drugi ukrepi, se jih očetje v pretežni večini poslužujejo (npr. delo od doma), pri čemer so časovno prilagojene prožne oblike delavnika uporabljene pri približno polovici očetov.

ZAKLJUČEK

Očetje si želijo predvsem več časa preživeti z otroki in več razumevanja s strani delodajalcev glede usklajevanja dela in družine. Rezultati so pokazali, da na ravni delovnih organizacij obstaja še precej neizkoriščenih možnosti za uveljavljanje in izvajanje ukrepov usklajevanja plačanega dela in skrbi za otroke, pri čemer pa je vloga vodstvenih in vodilnih zaposlenih ključna pri udejanjanju posameznikom in posameznicam naklonjene poslovne in organizacijske kulture.

Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljene podatkovne vire, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.

——————————

Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) ureja dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.

Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).

Več od Dr. Živa Humer

Očetje med službo in skrbjo za otroke

Če se je pred leti obravnavalo področje usklajevanja dela in družine kot...
Beri dalje