Te dni mineva leto od začetka cepljenja proti SARS-CoV-2 v Sloveniji in v tem času so bili objavljeni preliminarni rezultati prve in največje (po številu sodelujočih) anketne raziskave o odnosu do te teme pri nas, ki jo je izvedla skupina sedmih študentov mariborske medicinske fakultete (Luka Petravić, Rok Arh, Tina Gabrovec, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinić in Lea Zorman) pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja.
Pri oblikovanju anketnega vprašalnika ter zbiranju in analizi podatkov je pomagalo tudi nekaj raziskovalcev, prostovoljcev iz skupnosti COVID-19 Sledilnik (predvsem Ana Slavec, Andrej Srakar in Andraž Zorko) ter Ajda Pretnar, raziskovalka na FRI UL.
Čeprav je večina prebivalstva po naših ugotovitvah v splošnem naklonjena cepivom in bolj zaupa mnenju strokovnjakov in rezultatom raziskav ter drugim uradnim virom informacij kot alternativnim razlagam na družabnih omrežjih, se je pri vprašanju o zaupanju v varnost in učinkovitost cepiva proti SARS-CoV-2 pokazalo, da obstaja močan dvom. Dve tretjini vprašanih sta želeli počakati na več informacij o varnosti cepiva. Skoraj četrtina vprašanih se je strinjala s trditvijo, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo.
Da se bodo zagotovo cepili, ko bo to mogoče, je odgovorilo le 20 % vprašanih, 30 % pa, da se bodo verjetno cepili (SARSVE20).
Ko smo konec decembra objavili rezultat, da se zagotovo ali verjetno namerava cepiti le polovica vprašanih, preostala polovica pa verjetno ali zagotovo ne, so nekateri mediji naše ugotovitve označili kot šokantne in neverjetne, saj očitno niso pričakovali, da je toliko ljudi skeptičnih. Vendar, če jih primerjamo s podatki o stopnji precepljenosti prebivalstva sredi letošnjega septembra, tik preden je bil uveden pogoj PCT, je bil odstotek vsaj enkrat cepljenih ravno okrog 50 %, torej se je dalo na podlagi naše raziskave razmeroma dobro napovedati, kakšno precepljenost prebivalstva bomo lahko dosegli. Pri tem je sicer treba upoštevati še, da anketa ni zajela celotnega prebivalstva, ampak samo stare od 18 do 79 let ter da se odstotki cepljenih po različnih starostnih skupinah razlikujejo.
V ugotovitvah smo skušali pojasniti tudi razloge za odločitev o cepljenju. Poslali smo jih medijem, pa tudi Svetovalni skupini za Covid-19, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje, a jih odločevalci v praksi žal niso uporabili pri načrtovanju javnozdravstvenih kampanj za promocijo cepljenja.
Do tega tedna je polno cepljenih 56 % ljudi (59 % z vsaj enim odmerkom), vendar še vedno zaostajamo za večino evropskih držav.
V več objavah v začetku letošnjega leta smo opozorili tudi na zadržanost do cepljenja med zdravstvenimi delavci (razen med zdravniki in študenti medicine), ocenili učinek zaupanja v uradne in alternativne vire informacij na namero o cepljenju, ter z metodami podatkovnega rudarjenja analizirali odgovore na edino odprto vprašanje v anketi. Slednje ponuja globlji vpogled v to, kako anketiranci razmišljajo o cepljenju in kakšen jezik pri tem uporabljajo. Kot prikazuje spodnja slika, smo na podlagi naše analize komentarje razvrstili v deset skupin, med katerimi največja vsebuje komentarje o vladnih ukrepih.
SLIKA: Razvrstitev odprtih odgovorov v deset skupin (SARSPR20)
Znanstveni članek (Petravić et al. 2021), ki smo ga marca objavili na podlagi rezultatov, je požel veliko zanimanja strokovne javnosti, saj ima že preko 5000 ogledov in je citiran v 17 recenziranih člankih ter še v devetih nerecenziranih. Poleg tega so drugim raziskovalcem na voljo tudi podatki in sicer prek Arhiva družboslovnih podatkov. Pri tem gre za dve podatkovni objavi (SARSPR20 in SARSVE20), saj je bila raziskava v obliki dveh vzporednih presečnih anket z enakim vprašalnikom, a različnim pristopom vzorčenja.
Obe podatkovni datoteki nedvomno nudita še kar nekaj možnosti nadaljnjih analiz, tako metodoloških (primerjava obeh anket) kot vsebinskih, o čemer smo pisali tudi na blogu ADP. Predstavili smo jih tudi na dogodku ADP Družboslovne raziskave o vidkih pandemije covida-19 v Sloveniji, na katerem so bili javnosti prikazani tudi rezultati raziskav Psihološki profili pandemije COVID-19 v Sloveniji in Slovensko Javno mnenje.
Podatki naše raziskave so lahko koristni so tudi pri načrtovanju prihodnjih raziskav na to temo, v katerih bi se lahko naslovila trenutno aktualna vprašanja, kot so izkušnje s cepljenjem (dostopnost infrastrukture, stranski učinki), pripravljenost na poživitvene odmerke, odnos do cepljenja otrok in odnos do obveznega cepljenja. Slednjemu smo namenili eno vprašanje v naši anketi in sicer se je nanašalo na obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev in zaposlenih v domovih starejših občanov. Več kot polovica je bila za, med njimi celo taki, ki se sami niso bili pripravljeni cepiti.
Zanimivo bi bilo videti, ali so se odgovori na ta vprašanja po enem letu spremenili.
Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in objavljenih rezultatih, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.
—-————————
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata Sergeja Masten in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.
Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).