Ogrožen znaten delež opraševalcev, od katerih je odvisna naša pridelava hrane

Medvladna platforma za biotsko raznovrstnosti in ekosistemske storitve (IPBES), ki deluje pod okriljem štirih subjektov Združenih narodov – UNEP, UNESCO, FAO in UNDP, je v Kuala Lumpurju predstavila svoje prvo svetovno poročilo o opraševalcih.

Poročilo je v strokovni javnosti naletelo na velik odziv in bo konec aprila na UNEP-ovi Konvenciji o biotski raznovrstnosti v Montrealu že osnova za integracijo v druge krovne dokumente.

Poročilo je oblikovalo 77 strokovnih avtorjev in avtoric ter med drugim temelji na pregledu več kot 3000 znanstvenih člankov ter praks in znanja z več kot 60 konkretnih lokacij.

The Fourth Session of the Plenary of the Intergovernmental Platform on Biodiversity and Ecosystem Services took place 20-28 February 2016 in Kuala Lumpur, Malaysia (via IPBES Media Kit)
The Fourth Session of the Plenary of the Intergovernmental Platform on Biodiversity and Ecosystem Services took place 20-28 February 2016 in Kuala Lumpur, Malaysia (via IPBES Media Kit)

GLAVNE UGOTOVITVE POROČILA O OPRAŠEVALCIH

Na svetovni ravni je 75 % prehranskih pridelkov ter 90 % divjih rastlin vsaj deloma odvisnih od opraševalcev.

Obseg kmetijske proizvodnje, ki temelji na opraševanju, se je v preteklih 50-ih letih kar 3x povečal.

Pridelki, ki so danes neposredno povezani z opraševanjem, na letni ravni na trgu dosežejo vrednost 577 mrd $ (od tega: 33,5 mrd $/leto pridelava jabolk, 14,8 mrd $/leto pridelava mangov, 3,5 mrd $/leto pridelava mandljev).

Medonosna čebela (foto via Wikipedia)
Medonosna čebela (foto via Wikipedia)

Donosi pridelkov so odvisni tako od divjih kot od domačih vrst opraševalcev, saj pri opraševanju sodelujejo številne živali. Med čebelami je najbolj poznana medonosna čebela, ki na svetovni ravni proizvede 1,6 mio ton medu/leto.

Celokupno število vrst divjih čebel na svetu ocenjujemo nad 20.000. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 563 vrst. Opraševalci so tudi nekatere vrste metuljev, muh, moljev, os, hroščev in celo ptic, netopirjev ter drugih vretenčarjev.

IPBES v poročilu opozarja, da je ogrožen znaten delež opraševalcev, od katerih je odvisna naša pridelava hrane. Še posebno zaskrbljujoča je ocena, ki pravi, da na svetovni ravni zaradi različnih dejavnikov (zlasti spremembe v rabi zemljišč, uporabe škodljivih fitofarmacevtskih sredstev, invazivnih tujerodnih vrst, škodljivcev in bolezni ter podnebnih sprememb) grozi izumrtje 16,5 % vrst opraševalcev vretenčarjev in več kot 40 % vrst opraševalcev nevretenčarjev, predvsem čebelam in metuljem.

POTREBNO JE HITRO IN PREUDARNO UKREPANJE

Klub visoki stopnji ogroženosti teh žival, obstajajo številne možnosti za izboljšavo stanja opraševalcev v našem okolju, ki vključujejo:

(i) podpiranje tradicionalnih praks in ustvarjanje območij visoke biološke pestrosti (npr. košni obronki, omejki, paša domačih živali, kolobarjenje poljščin),

(ii) izobraževanje in izmenjava znanja med oblikovalci politik, znanostjo, kmetijstvom in drugimi uporabniki podeželja ter širšo javnostjo,

(iii) zmanjšanje izpostavljenosti opraševalcev pesticidom (točkovno usmerjena in zmanjšana raba fitofarmacevstskih sredstev, uporaba alternativnih načinov varstva rastlin) in

(iv) zagotavljanje nadzora nad boleznimi čebel, ureditev prometa in uporabe komercialnih storitev opraševanja ter spodbujanje razvoja storitev in uporabe lokalnih vrst opraševalcev.

 

Opraševalci v okolju nam torej prikazujejo zanimivo protislovje, saj gre za živali, ki z nekaj izjemami, kot so medonosne čebele in čmrlji, kot produkt za namensko opraševanje živijo pretežno v naravi, hkrati pa neposredno vplivajo na naše prehranske vire. Pri krojenju prihodnjih ukrepov na področju okolja in kmetijstva se moramo tega dobro zavedati, predvsem pa ukrepati hitro.

 

Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec (foto: Royal Society of Chemistry)
Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec (foto: Royal Society of Chemistry)

Avtor: dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec, zootehnik s temeljito nadgradnjo v kemijskem inženirstvu. Deluje na inštituciji s še daljšim imenom od njegovega (Genska Banka v Živinoreji, Oddelek za zootehniko, Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani). Vsakodnevni uporabnik živih in uporabnih znanosti, zanima ga vse od mikroorganizmov do novih tehnologij. Z veseljem poprime tudi za razvojno delo, ima dolgoletne izkušnje na področju uvajanja inovacij ter naprednih tehnoloških rešitev na področju kmetijstva in živilske ter kemijske industrije. Zadnje čase svoje strokovne in raziskovalne napore usmerja na področje slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem. Ker ga skrbi za penzijo in stanje duha, vobče varčuje, investira in mentorira. Na Twitterju ga najdete pod @theGasan.

 

Dodatno branje:

– prvo svetovno poročilo o opraševalcih

– Press Release: Pollinators Vital to Our Food Supply Under Threat

– Metamorfoza 016: Opraševalci

0 replies on “Ogrožen znaten delež opraševalcev, od katerih je odvisna naša pridelava hrane”