Kakšen je odnos mladih do politike? Kako mladi razumejo politično participacijo? Je nizka politična participacija posledica sistemskih ali individualnih dejavnikov?
Odgovore na ta vprašanja smo v študiji Aktivno državljanstvo mladostnikov iskali dr. Urban Boljka, dr. Tamara Narat in Špela Orehek z Inštituta RS za socialno varstvo.
Eden izmed ključnih ciljev študije je bil ugotoviti, kako sta povezana vrednotni okvir mladostnikov in njihovo politično udejstvovanje, širše pa odgovoriti na vprašanja:
– kakšne sploh so vrednote mladostnikov?
– kaj jih znotraj političnega zanima?
– ali se zavedajo tveganj, s katerimi se vedno bolj zgodaj soočajo?
– ali so zaradi njih bolj pripravljeni na politično delovanje?
– kaj so glavni razlogi za nizke stopnje politične participacije?
V analizo so med drugim vključeni zapisi iz kampanje Pismo poslancu (Slika 1). Cilj kampanje je bil spodbuditi učence, da »razmišljajo o družbi in o dogajanju okoli njih, o vrednotah, kot so poštenost, pravičnost, enakopravnost, /…/ kako je mogoče z demokracijo in aktivno participacijo vplivati na družbo in posamezne nosilce oblasti, /…/«.
SLIKA 1: Omrežje prekrivanj kod v pismih poslancem. Vir: IRSSV 2016. Interaktivna različica posodobljenega omrežja je dostopna TU.
Tekstovna analiza pisem (celotna analiza je dostopna TU) je pokazala, da se mladostniki zelo dobro zavedajo negotovosti glede lastne prihodnosti.
Pisma prevevajo eksistencialne teme: revščina, brezposelnost, razvrednotenje izobrazbe, preseljevanje v tujino, družbene in ekonomske neenakosti, pomanjkanje vrednot v družbi (še posebej v politiki), a tudi usmerjenost v kolektivizem in zavračanje družbene nepravičnosti.
Pisma rišejo sliko vrednotnega profila mladostnikov, ki bi lahko politično participacijo spodbujal, še posebej, če jo razumemo tudi kot (aktivno) izražanje družbene kritičnosti in občutljivost na pomanjkanje družbenih vrednot. Pa temu ni tako.
Mladostniki so politično relativno neaktivni. Predvsem zato, ker ne verjamejo, da so lahko del konvencionalne politike.
Konvencionalne politike tako ne razumejo kot potencialnega poligona za uresničevanje njihovih kolektivnih interesov, na njem se ne počutijo kot enakopraven igralec, ampak prej kot polje preigravanja in uresničevanja interesov odraslih.
Po drugi strani pa ne moremo trditi, da mladostnikov konvencionalna politika ne zanima. Še več, prepričani so, da ima politika moč, da naslavlja družbene probleme in da jih tudi uspešno rešuje, kljub temu, da so do dela političnega establišmenta zelo kritični.
Občutek prepada med konvencionalno politiko in mladimi in ne njihove (medijsko pogosto izpostavljene) domnevne pretirane usmeritve v individualizem, lahko torej označimo kot enega izmed glavnih dejavnikov, ki preprečuje višje stopnje politične participacije.
Podobno nakazujejo preračuni na podatkih raziskav Slovenska mladina 2010 in 2013, ki prav tako kažejo na usmerjenost mladih v kolektivizem.
Na Sliki 2 je prikazana razpršenost anketirancev po vrednotah, ki jih ocenjujejo kot najpomembnejše v družbi, in po usmerjenosti v individualizem oz. kolektivizem (temnejša barva šesterokotnikov pomeni večjo zgostitev anketirancev, svetlejša manjšo).
Ugotovimo, da lahko mlade označimo za kolektiviste, saj se precej večji delež anketirancev nahaja v zgornji polovici, vrednote, ki jih ocenjujejo kot najpomembnejše, pa so daleč od individualističnih.
Tipično individualistični vrednoti, kot sta družbeni ugled in materialni uspeh, sta za mlade med najmanj pomembnimi.
SLIKA 2: Prikaz pomembnosti vrednot in usmerjenosti v individualizem in kolektivizem (razpršenost anketirancev). Vir: Mladina 2010, preračuni in oblikovanje Boljka in Narat 2016.
Vrednotni profil mladih torej ne potrjuje nekaterih domnev o mladih kot atomiziranih in izključno v lastne biografske projekte usmerjenih posameznikov in posameznic.
Tudi ti podatki torej potrjujejo, da bi vrednotni profil mladih lahko podpiral njihovo politično participacijo. Pa vendar se, podobno kot pri tekstovni analizi pisem, tudi tu izkaže, da so politično neaktivni.
Slika 3 prikazuje distribucijo anketirancev glede na odnos med indeksoma »občutek prepada« in »politična aktivnost«. Najprej lahko ugotovimo, da se na lestvici, kjer je »občutek prepada« merjen od najšibkejšega (levo) do najmočnejšega (desno), večina anketirancev uvršča proti desni strani lestvice. Še bolj očitno je, da so mladi precej politično neaktivni.
Ugotovimo lahko, da se velika večina mladih uvršča v spodnji del lestvice določene z indeksom »politična aktivnost«. Zelo malo mladih pa zase trdi, da so zelo politični aktivni, kar ponazarja odsotnost anketirancev v zgornjem delu.
SLIKA 3: Prikaz distribucije anketirancev: občutek prepada med mladimi in političnimi odločevalci ter politična aktivnost mladih. Vir: Mladina 2013, preračuni in oblikovanje Boljka in Narat 2016.
Po drugi strani, navkljub občutku prepada med političnimi odločevalci in mladimi, ni zanemarljivo zavedanje o tem, da je udeležba na volitvah državljanska dolžnost. Vendar gre tudi tu za zgolj šibko povezavo z indeksom politične aktivnosti.
Slika 4 ponazarja paradoks med relativno visokim zavedanjem mladih o tem, da je udeležba na volitvah državljanska dolžnost, in nizko politično aktivnostjo, tudi pri tistih, ki najbolj močno izražajo takšno stališče. Te ugotovitve nakazujejo na pomemben paradoks.
Četudi mladim privzgojimo zavedanje o pomembnosti (konvencionalne) politične participacije, to še ne pomeni, da bodo mladi politično aktivni tudi v praksi.
SLIKA 4: Prepričanje o volitvah kot državljanski dolžnosti in politična aktivnost mladih. Vir: Mladina 2013, preračuni in oblikovanje Boljka in Narat 2016.
Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljenih virih, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov, kjer so navedeni tudi uporabljeni podatkovni viri in literatura.
——————————
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.
Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).