Pozabite na moč argumenta, ni ga zamenjal argument moči, že nekaj časa je to moč populizma

(foto: tomislav medak via Flickr)

Vsak dan to vedno znova dokazuje najverjetnejši republikanski nominiranec Donald Trump. Potem, ko so se dobri ljudje dovolj dolgo hihitali šokantnim izjavam, so te danes prej pravilo kot izjema. Trump, ki začne žaliti ljudi v trenutku, ko se zbudi, in mediji, ki voljno objavljajo ves smrad, ki prihaja iz njegovih ust, so eno in isto. Del problema in ne rešitve.

Največji lažnivec med predsedniškimi kandidati dobiva več medijskega prostora kot vsi ostali skupaj. Če bi moral takšno pozornost plačevati iz lastnega žepa, bi ga stalo, so izračunali pri NYT, skoraj dve milijardi dolarjev. Za trenutek postanimo. Največji lažnivec dobiva največ medijskega prostora. Več kot vsi ostali skupaj!

nyt
(Vir: NYT)

Če prvi mož ameriške televizijske mreže CBS, ene od treh največjih v ZDA, reče, kako je Trump morda res slab za Ameriko, vendar prekleto odličen za CBS, ker imajo z njim odlično gledanost, ker lahko zato 4x dražje prodajajo oglase in ker bodo na koncu leta na super plusu, potem veste, kje smo. To, kar je bilo včasih na margini, je tudi zato postalo del mainstreama.

KAKOR V ZDA, TAKO V SLOVENIJI

Desetletja dolgo smo se samo hihitali in republicirali seksistične, rasistične in homofobne nizkotnosti, ki so v parlamentu letele iz ust raznih jelinčičev, pečetov, ruparjev ipd. Resnih sankcij se ne spomnim. Sem ter tja kakšna virtualna okrog ušes, brezzobi opomin tega ali onega društva in karavana je šla dalje.

Lepa beseda lepo mesto najde? Seveda. Pri odraslih ljudeh. In profesionalcih. Za vse ostale morajo biti tam jasna pravila igre. In pod ostali imam v mislih 99 %.

Raven javnega diskurza se je začela rapidno nižati s pojavom novih medijev in družbenih omrežij.  Dobili smo ogromen peskovnik in popolnoma proste roke, da po njem šarimo, kakor nam ljubo. Posledice so, kot lahko spremljamo te dni, daljnosežne. Iz tvita v tvit na oni strani Atlantika to dokazuje Donald Trump. Grobo žali muslimane, ženske, vojne ujetnike, invalide, Mehičane, priseljence, Kitajce … seznam je dolg. In iz tvita v tvit ne zaostajamo tudi v Sloveniji ne.

Ameriški pristop je popolna svoboda govora, prosta izmenjava mnenj in naj zmaga boljši. Problem je v tem, da v dobi 24/7/365 novičarstva ne zmagujejo nujno boljši, pametnejši in modrejši. Tokratni ciklus ameriških predsedniških volitev je šolski primer tega. V svetu, kjer je poslovni model medijev vezan na rating, zanesljivo zmagujejo le najbolj nezaslišane izjave in tisti, ki so najglasnejši. Najbolj pa odmevajo prazne flaše. Opravičevanje retorike tipa “pove, kar misli”, pri čemer misli samo na to, kako bo koga nategnil, užalil ali ponižal, je izključno iskanje izgovorov za nevaren govor. Izgovorov za objavljanje populističnih norosti.

Kakšen je pa slovenski pristop? Ob tem in podobnih primerih, manipulativnih zgodbah in očitnih lažeh, ki jih dnevno producirajo medijski sateliti te ali one stranke, se vedno znova vprašam, kaj je pravi odziv. Odgovora ne poznam. Ne vem, kaj je prav in kaj narobe. Če ignoriraš, se delaš, da tega ni in to je narobe. Če republiciraš nizkotnosti, pomagaš, da jih vidi in sliši več ljudi. Če glasno obsodiš in se kršitelju ali kršiteljici ne zgodi nič, kar bi ga ali jo lahko zares bolelo, v čem je finta?

Zato smo danes tu, kjer smo. Ne bi smeli biti presenečeni. Naredili nismo popolnoma nič, da bi bilo drugače. Tvit(i), kakršnega si je privoščil JJ in sicer redno krožijo predvsem iz vrst SDSa in njegovih satelitov, niso doslej še nikogar prikrašali, da ne bi smel ali smela ponovno kandidirati, nikomur odvzeli mikrofona izpred ust, nihče ni bil kakorkoli finančno kaznovan za družbeno popolnoma nesprejemljive ekscese.

(foto: tomislav medak via Flickr)
(foto: tomislav medak via Flickr)

ZAKAJ JE PONEKOD DOVOLJENO VSE IN KDO JE KRIV?

Na športnike in športnice takoj skočimo, če kršijo pravila, sledijo prepoved igranja na xy tekmah in konkretne finančne kazni. Šef teniškega turnirja v Indian Wellsu je pred dnevi izjavil, da bi morale tenisačice vsak večer pasti na kolena in se za priljubljenost tega športa zahvaljevati bogu za tenisače. Takoj so ga obsodili vsi, ki v tem športu kaj štejejo. Rezultat? Takoj je odstopil.

Tudi v prometu smo takoj kaznovani, če vozimo prehitro ali pijani, sledita odvzem vozniške in finančna kazen. Brez pogajanja. Politikom in političarkam pa za njihove prekrške free ride? Zakaj? Zakaj ravno tu najbolj ohlapna pravila igre? Še v eni mačistični Srbiji je moral zaradi neprimernih izjav kovčke spakirati minister. V Franciji je bil denimo finančno kaznovan poslanec, ki je kolegico, predsedujočo seji, provociral z “Madame le President” (op. gospa predsednik), namesto, da bi jo naslovil z “Madame la President” (op. gospa predsednica).

V Sloveniji pa kaj? Če se tistim pri vrhu, ki naj bi nam bili za zgled, ne zgodi nič, ko stresajo žaljivke, je težko pričakovati, da bi bilo v pritličju kaj drugače.

Odkar je prišel iz zapora, je Janševo komuniciranje samo še bolj podlo, bolj nesramno, bolj strupeno.

In bolj odmevno?! Odgovor na vse seveda ni penalizacija, ampak v prvi vrsti edukacija. Tako, kot se kmalu po rojstvu začnemo učiti vljudnosti, spoštljivosti, družbeno sprejemljivega obnašanja na ulici, v javnosti in pred drugimi, tako potrebujemo ta znanja in to zavedanje tudi za delovanje na spletu. Ne vem, zakaj bi bila družbena omrežja pri tem kakršnakoli izjema. In tudi ne vem, zakaj ne bi bil pogoj za politike in političarke, da čimprej osvojijo ta znanja, preden naredijo še več škode.

Upam, da kolegici s  tožbo uspeta. Upam, da bo kazen zelo visoka. In upam, da bo primer zaključen še pred letom 2050.

P.S. Pa še to, po mojem mnenju je bil prispevek Eugenije Carl milo rečeno neprofesionalen in nevreden standardov TVSLO. Kar pa nikakor ne opravičuje brutalnega odziva, ki ga je bila deležna s strani prvaka največje opozicijske stranke.

 

nataša briški
Nataša Briški (foto: Grega Žunič/Viva)

Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.

Več od Nataša Briški

Ja, kdo vam je pa to delal?!

Ne vem, kakšne so vaše izkušnje z majstri, ampak zase lahko rečem,...
Beri dalje

2 komentarja

  • Po kakšnih kriterijih določate največjega lažnivca? Tudi vaša moč argumenta je v večji meri moč populizma in se zanaša na čustveni odziv bralcev. Glede na izbor predsedniških kandidatov bi bila za največjega lažnjivca prej izbrana Hillary Clinton, glede na vedno večje razsežnosti njenega škandala s shrambo spletne pošte:
    -https://www.youtube.com/watch?v=hGC2vg27bFI
    -https://www.youtube.com/watch?v=-dY77j6uBHI

    Zdi se da svoboda govora in izražanja sega samo do mej politične korektnosti in je potrebno vse deviacije diskreditirati in kaznovati. Posledično pa postanejo tudi nesprejemljive izjave sprejemljive. Ljudje so, tako kot prst, ki ga udariš s kladivom, otopeli. Glasna manjšina pa se trudi nadomesti pomankanje javnih protestov tako da se trudijo biti užaljeni še za vso ostalo brezbrižno prebivalstvo. V svoji vnemi radi spregledajo vse žalitve in grožnje, ki so usmerjene v pravi cilj in postajajo tirani.

    Kot primer prej omenjene apatičnosti je lahko moja lastna brezbrižnost do vsebine tvita JJ, ki mu, mogoče ironično, namenjate nekaj neprecenljivega brezplačnega medijskega prostora.

    “If you believe in freedom of speech, you believe in freedom of speech for views you don’t like. Goebbels was in favor of freedom of speech for views he liked. So was Stalin. If you’re in favor of freedom of speech, that means you’re in favor of freedom of speech precisely for views you despise.”
    Noam Chomsky

Komentiranje je zaprto.