Prava Grčija ali dežela Huga Chaveza in mafijskih botrov

N’toko je enkrat v enem svojih odličnih duhovitih in doživetih zapisov razkrival lastno šibko točko, ki jo ima s pisanjem drugih o Japonski, ki je, kot pravi, zanj postala njegov drugi dom, njegova ljubezen. Ko te dni v najetem atenskem stanovanju berem zapise slovenskih medijev (tuji niso izjema) o „pravi“ Grčiji, se me podobno kot zgoraj omenjenega avtorja polasti neverjeten bes, zvišuje se mi krvni tlak.

Odločila sem se, da zato moram odreagirati. To je najprej moja moralna dolžnost do okolja, v katerem živim. Hkrati menim, da sem se znašla v prostoru ekonomskega, političnega, socialnega in zato zgodovinskega prevrata, ki se je s 25-im januarjem zgodil na helenski (evropski) zemlji. Reakcija je zato nujno potrebna, saj bi ti zapisi, ki ne prikazujejo resnice, ampak jo pretvarjajo, utegnili imeti negativen vpliv na človeštvo (v vsakem oziru moramo od takšnega trenutka pričakovati največ, kar bi ta lahko v določenem oziru postal, pa tudi, če so glavni akterji politiki).

Moje štiriletne izkušnje opazovanja, poglabljanja, razvozlavanja, vohanja, diskutiranja, raziskovanja in vmešavanja v grško memorandumsko sfero, mi hkrati dajejo alibi za to, da smem argumentirano replicirati tem zapiskarjem, ki državi, prebivalcem in kulturi, v kateri živim, delajo veliko krivico, spodbujajo sovraštvo ter hkrati hujskajo nič krivo slovensko bralstvo. Odgovarjam zato čim prej, predno bo prepozno!

NOVA VLADA REŠUJE TEŽAVE STARE 

Volitve so se končale, kamere so ugasnile in mediji (tudi vsaj deset njihovih slovenskih predstavnikov) so zapustili grško prestolnico. Objektivi so zdaj usmerjeni v evropske obiske novega grškega premierja Aleksisa Ciprasa in finančnega ministra Janisa Varoufakisa ter v dogovarjanja in pogajanja o grškem dolgu, ali bolje rečeno o tem, kako se bodo Grki z novo vlado lotevali odplačevanja posojila v skupni vrednosti 240 milijard evrov – denar sta si sposodila koalicijska partnerja Nova demokracija in Pasok, ki sta državo vodila štirideset let. Ne samo to. Nova vlada bo morala reševati tudi podpisane sporazume (memorandume), ki sta jih v obliki varčevalnih ukrepov narekovala trojka posojilodajalcev (Evropska centralna banka, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad), požegnala pa stara vlada.

Tuji in grški mediji, politiki helenskih prejšnjih vlad ter tuji posojilodajalci so domačine prepričali, da so dolg ustvarili sami. Krivec je znan! Zapravljali ste, uživali in se prenajedali! Zdaj bo treba nekaj časa stradati. Glavna tema Grčije in njenega dolga tako ni, kdo je ta dolg ustvaril, ker je ta znan; to so državljani Grčije. Vprašanja kot: zakaj bogati ladjarji in premožne privatne medijske hiše ne plačujejo davkov, zakaj davčni škandali, ki slišijo na ime Lista Lagarde in Luxleaks niso bili nikoli razrešeni, zakaj davčne utaje niso kaznovane, četudi razkrinkane itd., za večino medijev, ki nam prikazujejo grško dolžniško krizo, niso pomembna, prepričali so nas, da je krivec znan: za grški dolg so krivi njeni državljani.

Na enak način z nami komunicirajo tudi mnogi slovenski mediji, hkrati pa bralce zapeljujejo, da bodo sposojen denar, ki so ga bojda posodili zapravljivim Grkom, zahtevali nazaj. Glavna vprašanje, ki nam ga vrivajo domači mediji, je tako, koliko nam dolgujejo Grki? In to ne poimensko družine Karamanlis, Mitsotakis, Papandreu, Bakojanis, Samaras, Venizelos, Bobolas idr., ki so davke utajale, jih prenašale v Lichtenštein, Švico in Luksemburg, bile opravičene njihovega plačevanja ipd., ampak Grki.

KDO SO TI GRKI? KDO SO ZAPRAVLJIVCI, ODERUHI IN POŽREŠNEŽI? 

To je gospa Anastasija, ki ima pri svojih 75-ih letih 350 evrov pokojnine, to je diplomirana 27 – letna učiteljica Paolina, ki dela v prodajalni s sandali in zasluži 450 evrov;  to je 60 – letni bradati Sotiris, ki že dve leti nima za gretje in spi v hladnem stanovanju; to je komunalni uslužbenec Pavlos, ki ne more več plačevati za elektriko, za najemnino pa si sposoja … Seznam Grkov, ki nam Slovencem in drugim Evropejcem dolgujejo, je dolg. Posebej simbolično dolg je pred jušno kuhinjo v poscanem predelu atenskega Metaksurgija – glavni produkt varčevanja in dolgovanja.

“BALKANSKI HUGO CHAVEZ LOMASTI PO EVROPI”  

Pri opisovanju povolilne Grčije mediji igrajo pomembno vlogo, saj so poteze nove vlade razburile finančne trge, trojko, Evropsko unijo ter celo nemško vlado. Njihova korektnost, objektivnost in poglobljenost v prikazovanje resnice je zato ključnega pomena, saj bi utegnila vplivati na prihodnost razmišljanja nas vseh. Na kratko se bom zato sprehodila skozi nekaj zapisov, ki nam v tednih po volitvah prikazujejo povolilno Grčijo in delovanje njene uporniške vlade.

Na enem od domačih spletnih portalov smo tako lahko brali, da je novi grški minister za finance mafijski boter, ki je zavrnil nadaljnje sodelovanje s tako imenovano trojko. Slednji zapis ni ostal edini, ki je napačno tolmačil govor grškega ministra, ampak so se nekateri novinarji namesto raziskovanja raje lotili spraševanja o tem, kaj je grški finančni minister sploh povedal o sodelovanju s trojko. Brali smo lahko tudi izračune o tem, koliko nas bo stalo, če se bo Grčija odločila prenehati odplačevati dolgove. Nekateri novinarji so začeli Grkom svetovati, kako živeti, hkrati pa smo lahko izvedeli, da danes Grki ne posedujejo več veliko, prav tako le še v redkih stvareh uživajo ter da so nesposobni samokritičnosti. O grškem premierju Ciprasu smo brali, da na svojih obiskih po Evropi igra poker. Isti avtor grškega premiera imenuje Balkanski Hugo Chavez, ki lomasti po Evropi. Mnogi zapisi so bili tudi skrajno ksenofobni, rasistični, nestrpni in žaljivi. Ampak to ni bilo dovolj! Isti medij je svojim bralcem ponudil še nekaj posebej originalnega. Anketo! Tam so se lahko izrekli o tem, ali hočejo, da nam Grki dolg vrnejo ali ne. Bralci so za nekaj časa lahko postali bankirji, lahko so zahtevali ter terjali.

Tlakovanje tega sovražnega terena do Grčije, do njenih prebivalcev ter njenega načina življenja ima seveda tudi svoj bistveno drugoten namen: prepričati nas hoče, da je nov grški način napačen, nerealističen in brezglav. Želi nam sporočiti, da naj nadaljujemo s podpiranjem varčevalnih ukrepov, s prodajo državnih podjetij, z odpuščanjem javnih uslužbencev, z uvajanjem novih davkov, z rezi v šolstvo in zdravstvo. Želi nas odvrniti od tega, da bi se upirali tistim, ki imajo moč in nosijo kravate: politiki, banke in premožni tuji investitorji. To je nezmotljiva kasta! Vedno ima prav! Takšni teksti ne podpirajo kritičnega razmišljanja, ampak obratno, želijo zatreti refleksijo, poizvedovanje in razumevanje bolečine, brezposelnosti in človeškega trpljenja. Napeljujejo nas, da se posmehujemo iz Grkov, da se zapiramo v svet egocentrizma in samozaverovanosti ter sebe postavljamo v lažni večvrednosti položaj.

NOVA VLADA V SLUŽBO Z JAVNIM PREVOZOM 

Nova grška vlada je grškim volilcem obljubila, da reforme, ki jih je podpisala stara, odpadejo, saj so prinesle drastičen upad v kvaliteti življenja, visoko brezposelnost in obup. To so bile obljube, s katerimi je Siriza zmagala na volitvah. Ciprasovi ministri so se nemudoma lotili dela. Med njimi v oči bode ekonomist in akademik, komunikativen, jezikav in spreten Janis Varufakis. Kar počne zaenkrat Varufakis na svojih obiskih po Evropi, si je dovolil redkokdo. Po evropskem političnem parketu se sprehaja brez kravate, z roko v žepu, tja pa se pripelje na rednih letalskih linijah v ekonomskem razredu. Kot kak navaden državljan! Kakšno pohujšljivost si dovoli grški mafijski boter! Tudi v Atenah so novi ministri prava senzacija: srečujemo jih na cesti! Novi svet! Grške ministre lahko danes v Grčiji cukamo za rokav ter tekamo za njimi, medtem ko so se prejšnji skrivali v steklenih gradovih in vilah prestižnega Kifisiasa z osebnimi vrtnarji, služinčadjo, jahtami ter debelimi denarnicami.

Nova grška vlada se je odločila, da morajo biti politiki vzor državljanom, zato je Cipras v svojem včerajšnjem govoru najavil, da prodajajo službena vozila in premierjevo letalo, poslanci pa bodo od sedaj naprej v službo hodili z javnim prevozom, s svojim vozilom ali peš. Njihovi predhodniki so se skrivali v dragih limuzinah, obkroženi z varnostniki v neprebojnih jopičih. Tako se je npr. bivši minister za zunanje zadeve in predsednik Pasoka, Evangelos Venizelos, vozil v 750.000 evrov vrednem BMW-ju, ki ga je njegov prijatelj, takratni premier Georgos Papandreou, kupil v času, ko je podpisal prvi paket varčevalnega memoranduma (!). Varčevanje za rajo, za elito usnjeni luksuz.

KONEC PRIVATIZACIJE IN POLICIJSKE REPRESIJE  

Med mnogimi ukrepi, ki se jih je lotila Ciprasova vlada, naj omenim samo nekaj potez, ki tej vladi trenutno dajejo podporo med domačini. Ne samo to, skoraj polovica volilcev Samarasove Nove demokracije podpira novo vlado. Narobe svet! Grki so nad potezami nove vlade šokirani in pretreseni, saj ta počne nekaj sila nenavadnega: drži se predvolilnih obljub. Ciprasova vlada se je tako odločila zaustaviti privatizacijo rudnikov zlata na polotoku Halkidiki, ki ga je kanadska korporacija Eldorado Gold delno odkupila, ozemlje okupirala in ogradila. Hkrati se je nemudoma lotila rušenja gozdov ter kopanja mineralov, ki že zastrupljajo podtalnico, uničujejo prst ter ozračje tega specifičnega ekosistema. Sumljivi privatizacijski posli so s podporo vlade bivšega premierja Antonisa Samarasa ter bogatih medijskih mogotcev Bobolas pripeljali v Grčijo in Evropo do ene največjih naravnih katastrof. Samarasova vlada je nad domačine, ki so se upirali strupenemu privatizacijskemu projektu, poslala policijo ter mnoge med njimi aretirala.

Nova grška vlada je tudi nemudoma začela s temeljito čistko po atenskih ulicah in odstranila agresivne policiste, ki so nosili težko orožje na vsakem vogalu prestolnice. Na shodih te dni tako ne vidimo več nadležnih, vulgarnih in nasilnih policistov, specialne enote MAT. Izginila je železna ograja pred parlamentom, ki je dolga leta varovala politike pred množico.

Po besedah novega ministra za javni red in mir bo od zdaj naprej solzilec prepovedan, policisti razoroženi, zmanjšalo pa se bo tudi njihovo število. Represivna politika vlade Antonisa Samarasa, ki je nadzor na ulicah vzdrževala s terorjem, je izginila. Ni čudno, da mnogi moji grški sogovorniki v teh dneh svojega tesnobnega občutka ne znajo opisati drugače, kot da gre za simptome Stockoholmskega sindroma. Leta represije nosijo posttravmatsko motnjo. Postali so ujetniki v svobodi.

V Grčiji še vedno odmeva obisk predsednika Evroskupine Dijsselbloema v Atenah in odgovor Varufakisa, ki se bo zapisal v zgodovino grških pogajanj. Za tisti en večer je vsaj en grški politik govoril za ljudi. Povrnjeno jim je bilo dostojanstvo, ki jim ga je dvojček Nova demokracija – Pasok s svojimi tujimi kravatarskimi prijatelji, potlačil. Trojka je v Atenah odrejala Grkom, kaj prodajati, koliko odpuščati, kako jesti kruh, kako obdavčiti mleko, kako se šolati, zdraviti, živeti in razmišljati. Leta ponižanja, ki so jih bogati grški politiki opravičevali z izgovori „samo malo še potrpite“, so se tega dne simbolično končala.

INVESTIRANJE V RAZVOJ

Grki so izvolili vlado, ki se je odločila, da se bo zategovanju pasu na račun šibkih uprla. Dvignili so sredinec trojki in politiki razčlovečenja. Izvoljena vlada obljublja humani dogovor in Grki so z njihovimi dosedanjimi pogajanji zadovoljni, zato jim je večtisočglava množica pred nekaj dnevi prišla izkazat podporo in jih posvarila, naj ne popuščajo izsiljevanju tujih pogajalcev.

Slovenska vlada shodov podpore nima. Zdi se, da se reševanja socialne stiske in ekonomske krize loteva popolnoma enako, kot je to v zadnjih petih letih počela najprej vlada Papandreuja in nato vlada Samarasa: varčevanje zapovedujejo varčnim. Vse simptome, ki jih je imela Grčija leta 2011, zdaj že opažam tudi doma. Kot bi ne brali o grških otrocih, ki v času t.i. razvoja hodijo v šole lačni, o povečanem številu samomorov ali pa naraščujočem številu brezdomcev.

Slovenski politiki pošiljajo enaka sporočila, kot jih lahko beremo v nekaterih slovenskih medijih in se ujemajo z govori bivših grških vlad, ki korupcije niso zatirale, bogatim niso narekovale obdavčevanja, javne finance pa so porabljale za lasten luksuz. Nad takšnimi izjavami politikov in medijev sem v času, v katerem je Slovenija, Evropa in svet, lahko zaskrbljena. Grčija se namreč otepa z resno socialno krizo kot posledico takšne politike. Vpogled v slovensko okolje pa mi razkriva stanje, ki sem ga videla leta 2011, ko sem prišla v memorandumsko Grčijo. Slovenija je zato Grčija. Prava Grčija. V času, ko nam pojasnjujejo, kdo je kriv, dolžan in potraten, je Grčija v Slovenijo že vstopila.

Avtorica: Katja Lihtenvalner – občasno piše za Večer o aktualnih dogajanjih v grški prestolnici, ki je postala njen dom. Njena največja inspiracija so priseljenska življenja, nočne atenske ulice in politični ekstremizmi. Rada opazuje, dosti sameva, ne mara samopredaje. Na Twitterju jo najdete pod @Lihtenvalner.

Zapisi Katje Lihtenvalner na Metini listi:

Sirkova metla na atenskih ulicah (november 2014)

“Kaj skrivaš v torbici, prasica?” (september 2014)

Govori grško ali crkni (september 2014)

Moderna tlačanska grška tragedija (julij 2014)

Grška Siriza – mladenka s starostnimi gubami (julij 2014)