Avtorica: Jelena Burnik, svetovalka za mednarodne odnose pri Informacijskem pooblaščencu, navdušena raziskovalka elektronskih komunikacij in zasebnosti.
Že kot otrok sem požirala knjige, starši so s pravljicami dobro zastavili pot. Od dogodivščin petih prijateljev in tabornikov, preko najstniških let, ko sem bila sveto prepričana, da bom, ko bom odrastla, kriminalistični inšpektor, nič slabši kot Hercule Poirot ali vsaj Miss Marple. Potem pride fakulteta in potem služba in doktorat in zgodbe so vse bolj zaprašene tam nekje na zadnji polici, na kindlu pa se eksponentno kopičijo strokovna gradiva in članki. Ampak nekaj je res – prava knjiga te vedno najde, ko jo potrebuješ. Že zdaj se veselim jesenskih in zimskih večerov, ko se bo na strokovnih člankih začel nabirati prah in bo zadnja polica ob čaju in piškotih spet aktualna. Moj izbor zanimivih in zapomnljivih, pa tudi naključno odkritih:
Gabriel Garcia Marquez: Ljubezen v času kolere
Večino njegovih del zaznamuje nek poseben humor, čisto njegov stil, ki me je posrkal. Ljubezen v času kolere je moje najljubše delo, ganljiva ljubezenska zgodba, na Marquezov način, ki jo z največjim veseljem vzamem ponovno v roke.
Haruki Murakami – O čem govorim, ko govorim o teku
Moje prvo Murakamijevo delo je bilo nekega julija South of the Border, West of the sun in potem so se zelo hitro zvrstila še druga, starejša in mlajša. Malo drugačen od njegovih, pogosto domišljijsko začinjenih del, je biografski roman O čem govorim, ko govorim o teku. Mogoče zato, ker sem takrat ravno vzljubila reden tek, ali pa ker ima fascinantno življenjsko zgodbo in jo zna tako lepo povedati – ta roman mi je najljubši.
Jorge Bucay – Ti povem zgodbo
Še ena, ki je mene našla in ne jaz njo. In to v pravem trenutku, ko je moj svet šel prehitro in malo zmedeno. Bucay na svoj neobvezen in nenaporen način niza zgodbe, v katerih se vsakdo kdaj najde in ki na koncu kar nekako pomagajo usmeriti in umiriti ritem.
Arto Paasilinna – Očarljivi skupinski samomor
Kadar si zaželim humorja, črnega, jedkega in finsko posebnega me Paasilinna ne razočara. Pravijo, da je tako: ali ga ljubiš ali pa nikakor ne prenašaš. Pri meni je prvo.
Dr. Peter Čeferin – Valat
Na okenski polici ob postelji se je znašla pred kratkim, čisto po naključju in bolj ko ne zaradi radovednosti sem prebrala nekaj kratkih anekdot znanega pravnika – in se pri prenekateri tudi iskreno nasmejala!
Lawrence Lessig – The future of ideas
Še v času študija so se profesorji potrudili, da nas je našla kot obvezno branje o ekonomiji in avtorskih pravicah v sodobnem, vedno bolj digitalnem svetu. Ni tako suhoparno strokovna, da bi se znašla samo na kindlu, nasprotno, profesor Lessig je obvezno branje za vsakogar, ki ga zanimajo elektronske komunikacije, ekonomija in naše pravice, v zelo dostopnem stilu in jeziku.
Eli Pariser – the filter bubble
Eno izmed, v zadnjem času precej pogostih, del o internetu, njegovem ozadju in procesih, ki so večini smrtnikov nevidni oz. se o njih prepogosto ne sprašujemo. Čeprav včasih poenostavljeno, a zaradi tega tudi zelo berljivo, avtor preigrava nekaj pomembnih tem – kako na spletu algoritmi lahko vodijo naše vedenje, kako nam personalizacija vsebin lahko zapira obzorja in kako spletni velikani lahko vplivajo na naše vsakdanje življenje v mehurčkih.
Privoščite si tudi:
Čim več knjig v glavi, srcu in na policah: Iva Kristl Brunec (september 2013)
Najraje tičim v knjigarnah s kavarno ali restavracijo: Darinka Bunjevac (september 2013)
Na naši domačiji se bralne navade ne razlikujejo med zimo in poletjem: Boštjan Gorenc – Pižama (september 2013)
Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo (junij – avgust 2013)