“Naša država je med prvimi v Evropi po vpisu na visokošolski študij in med zadnjimi v Evropi po številu diplomantov.”
Dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (Val202, oddaja Jutranja kronika, 8. januar 2013, na 14:39 – 14:48).
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži.
Premalo izobražencev in preveč študentov?
V preteklih dveh mesecih se je v javnosti in medijih veliko govorilo o vpisu na srednje šole in fakultete, normativih v izobraževalnih ustanovah in (z)možnostih Slovenije glede izobraževanja nasploh.
“Glede na projekcije prebivalstva se bo delež mladih v Sloveniji do leta 2030 znižal za skoraj 30 %, v državah članicah EU pa v povprečju za dobrih 16 %.” (vir)
Generacije dijakov in študentov se zaradi zmanjšane natalitete in nizke stopnje imigracije nominalno zmanjšujejo, hkrati pa se viša delež šolajočih se odraslih, ne samo pri nas, ampak tudi v drugih evropskih državah. Porast števila šolajočih velja tako za srednješolsko kot terciarno izobraževanje (visoke šole in fakultete, pa tudi podiplomski programi).
Število izobraženih prebivalcev Slovenije je v zadnjih desetletjih neverjetno naraslo (SURS: »pred 35 leti sta v Sloveniji le dobra 2 % žensk dosegla izobrazbo, višjo od srednješolske«), a je delež univerzitetno izobraženih ljudi med odraslimi še vedno zelo majhen. Izboljšanje izobrazbene ravni prebivalstva razberemo iz podatkov o izobraženosti posameznih starostnih skupin v različnih letih. Po podatkih OECD je imelo v Sloveniji leta 2002 23% prebivalcev starih od 25 – 64 let manj kot srednješolsko izobrazbo, 62% srednješolsko izobrazbo in 15% več kot srednješolsko izobrazbo (sem spadajo tako visoko kot univerzitetno izobraženi, med slednjimi pa so tudi tisti, ki so končali post diplomski študij). V letu 2009 je imelo manj kot 17% prebivalcev manj kot SŠ, 60% SŠ in 23% diplomo terciarnega izobraževanja. Manjša se torej delež tistih, ki končajo le OŠ, veča pa delež prebivalcev z diplomo terciarnega izobraževanja (ne nujno univerzitetno).
Razmerje me študirajočimi in diplomanti naj po besedah dr. Žige Turka, ministra za znanost, izobraževanje, kulturo in šport, ne bi bilo dobro. Na Valu 202 smo v Drugi jutranji kroniki (na 14:39 – 14:48) lahko slišali njegovo izjavo: »Naša država je med prvimi v Evropi po vpisu na visokošolski študij in med zadnjimi v Evropi po številu diplomantov.« Izjava je skladna z urbanim mitom, da imamo v Sloveniji veliko študentov, a malo diplomantov, in grafičnimi prikazi, ki jih je minister prikazal na svojem blogu, toda, ali tudi drži?
O primerjavah med evropskimi državami glede skupnega števila vpisanih študentov, lahko zanesljivo govorimo le o absolutnih številkah, o razmerju med vpisanimi v strokovne ali univerzitetne programe ali o številu študentov v določeni starostni skupini. Tudi uspešnost je odvisna od metodologije, s katero merimo uspeh. Nekateri študenti se npr. vpišejo najprej na en študij, pa potem končajo drugega, ali pa se vpišejo na univerzitetni študij in ga zaključijo z neuniverzitetno diplomo (v nekaterih državah je to mogoče). Vseeno lahko uporabimo podatek OECD o vpisu na univerzitetni (ne terciarni v celoti), ki navaja, da se v Sloveniji na univerzitetne programe vpiše 50% populacije, konča pa 20% populacije (torej 40% vpisanih). Vendar glede na isti vir delež vpisane populacije v univerzitetne programe ni med višjimi, je celo pod povprečjem OECD, ki znaša 56%. Višje deleže vpisanih študentov na začetno stopnjo študija ima veliko evropskih držav, ki pa imajo tudi višje deleže diplomantov. Podatki so iz leta 2007, v oklepajih navajamo delež vpisane populacije in delež diplomirancev: na primer Avstrija (42/22), Češka (54/35), Finska (71/48), Nemčija (34/23), Madžarska (63/29), Norveška (76/48). Kar se tiče univerzitetnih diplom, je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v zares slabem položaju, vendar ne tako slabem, če pogledamo podatke o študentih, ki so se vpisali na univerzitetni, pa nikoli končali nobenega študija, je ravno tako po podatkih OECD v Sloveniji 35%, npr. na Švedskem pa celo 46%. Podatki o vpisu na terciarno stopnjo izobraževanja so običajno ocene po različnih metodologijah, saj bi bilo potrebno za natančno statistiko slediti vsakemu študentu posebej.
Slika se obrne, če gledamo celoten terciarni študij, se pravi visoke strokovne in univerzitetne programe. Število vpisanih v terciarni študij se je v Sloveniji od leta 2003 do 2008 povečalo za 9,6, na Islandiji za 15%, v Avstriji za 30%, na Češkem za 31%, v Turčiji za 48% in v Romuniji za 60%, po drugi strani pa se je na Švedskem in Finskem število študentov zmanjšalo za 1%, na Madžarskem pa celo za 6%. Ocenjujejo, da naj bi 56% mladih ljudi v državah OECD enkrat v času življenja vstopilo v terciarni izobraževalni program.
Zelo se je povečalo tudi skupno število diplomantov. Po podatkih, ki jih navaja OECD, je imelo leta 2009 v Sloveniji 30% mladih med 25 – 34 letom končan terciarni študij. To nas uvršča na vrh spodnje tretjine OECD držav. Manj diplom v tej starostni skupini so od evropskih držav imeli na Češkem, Slovaškem, Italiji, Avstriji, Portugalskem, Madžarskem, Nemčiji in Poljskem, malo več v Estoniji, Islandiji in Luksemburgu, precej več (okoli 40%) pa v Belgiji, na Danskem, Franciji in na Irskem, kar pa je še vedno precej manj od Kanade, Koreje, Rusije in Japonske (vse nad 50%).
Zakaj prihaja do takih razlik?
V terciarni študij tipa A (Unesco klasifikacija študija ISCED 5A), kar pomeni študij, ki se konča z univerzitetno diplomo, je bilo po podatkih Eurostata v Sloveniji leta 2008/2009 vpisanih 66% vseh študentov na terciarni stopnji izobraževanja (+ 2% vseh študentov študira na podiplomski stopnji). Ostali so vpisani na študij tipa B (32%). Razmerje med študenti univerzitetnih programov in študenti visokošolskih programov je bilo torej približno 2:1. To razmerje se sicer zmanjšuje in Poročilo OECD iz leta 2011 navaja, da bo v OECD državah 10% mladih končalo terciarno izobraževanje tipa B (torej krajših, poklicnih programov), le v Sloveniji, Kanadi, Japonskem, Novo Zelandiji in Irskem pa bo ta delež večji od 20%.
Poglejmo še sliko, ki jo kot dokaz o velikem vpisu na visokošolski študij navaja minister na svojem blogu. Minister navaja: »Če povzamem: Slovenija je med prvimi po tem, kakšen delež generacije se vpisuje v terciarno izobraževanje. In med zadnjimi pri tem, kolikšen delež konča.« (vir) Vendar slika ne prikazuje vpisa v terciarno izobraževanje, ampak delež vpisanih v univerzitetne dodiplomske programe, zato je ta delež okoli 70% (na grafu ni številk ob stolpcih), vendar to ne pomeni, da študira 70% populacije, ampak zgolj, da jih je skoraj 70% od vseh študirajočih vpisanih v univerzitetne programe (podatki so iz leta 2010).
Kaj torej lahko rečemo o ministrovi izjavi?
V splošnem drži, da je delež vpisanih v programe terciarnega izobraževanja velik glede na druge države in da je razmerje med vpisanimi in zlasti univerzitetno diplomirani majhno. Vendar to ne velja samo za univerzitetne programe, saj iz podatkov lahko sklepamo, da je razmerje med vpisanimi na visokošolske programe in diplomanti na teh programov veliko boljše, drugače ne bi bilo možno, da ima Slovenija dokaj ugodno izobrazbeno strukturo (diplomirani na terciarni stopnji izobraževanja) v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kot smo pokazali zgoraj. Da je minister na svojem blogu za podkrepitev svoje teze uporabil napačen graf, za presojo izjave ni merodajno. Če pa je pri govorjenju o visokošolskem študiju dejansko govoril o neuniverzitetnem študiju (kar je malo verjetno in gre po vsej verjetnosti za nenatančnosti v izražanju), potem je njegova izjava napačna.
Je pa ministrova izjava, tudi če prezremo nenatančno izražanje, problematična z vidika sklepanja in povezovanja z drugimi podatki in izjavami, ki jih je dajal v javnost v zadnjem času. Ministrovo izjavo lahko razumemo, kot da je razmerje med vpisanimi in diplomiranimi slabo in da je v drugih državah bolje (veliko vpisanih malo diplomiranih).
Prvič, če predlagane omejitve vpisa na terciarne programe povežemo z dejstvom o slabem razmerju med vpisanimi in diplomanti, bi lahko razumeli, da minister pričakuje, da se bo z manjšim vpisom povečalo število diplomantov. To bi bilo lahko res samo v enem primeru, namreč, če bi bili študentje na vstop na Univerzo bolje pripravljeni.
Drugič, če želimo, da bodo študentje na študij bolje pripravljeni, je za to potrebno poskrbeti na nižjih stopnjah šolanja. V našem sistemu šolanja je pripravljalnica na študij gimnazija, saj je tudi v Zakonu o gimnazijah zapisano: »Splošna in strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da: – na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.« To pravi tudi Bela knjiga iz leta 2011: »Gimnazija dijake pripravlja na univerzitetni študij«. Vendar se minister ni odločil povečati števila vpisanih na gimnazije, ampak ga želi zmanjšati za približno 450 dijakov. Minister trdi, da »se je v preteklosti odpiralo preveč gimnazijskih oddelkov, zato »zdaj postopno vračamo razmerje vpisanih na gimnazije v okvire, ki so normalni v srednji Evropi«. Vendar trditev, da je v Sloveniji preveč gimnazijcev, ne vzdrži, še zlasti, če slovenske podatke primerjamo s tujimi. V Sloveniji je na srednji stopnji izobraževanja po podatkih Bele knjige in SURS na splošne programe vpisanih le 39% dijakov, medtem ko imata Japonska in Koreja preko 75% dijakov v splošnem izobraževanju, Danska 52%, Estonija 67%, Avstrija 23%, Nemčija 47%, Grčija 69%. Povprečje OECD je 54%, povprečje EU-27 pa 48%. Manjše število dijakov v splošnem izobraževanju izmed držav Srednje Evrope, na katere se sklicuje minister, imajo le v Avstriji.
MIZKŠ na svoji spletni strani še navaja, da se tem le »potrjuje usmeritev Bele knjige, da teži k zmanjšanju število vpisov v gimnazije in spodbuja povečanje vpisov v druge smeri«. V Beli knjigi ne piše nič o potrebnem zmanjševanju vpisa v gimnazije in to po navedbah Mladine trdi tudi njen glavni avtor: »V Beli knjigi »ni nikjer niti enega stavka, ki bi opravičeval zgornjo trditev«, je ogorčen dekan pedagoške fakultete dr. Janez Krek, ki je vodil skupino, ki je leta 2011 pripravila Belo knjigo.«
Logičen sklep bi bil, da manj gimnazijcev pomeni manj za študij pripravljenih dijakov, kar ministrovo trditev o slabem razmerju med vpisanimi in diplomanti postavlja v vlogo samoizpolnjujoče se prerokbe. Minister je na Twitterju istega dne, kot je bila objavljena obravnavana izjava, zapisal: »Vpis v gimnazije bomo vrnili v leto 2011/2012, pa če se vstajniki na glavo postavite.«
Naša ocena
Lahko zaključimo, da posamezne izjave, vzete iz konteksta, kljub nenatančnosti v izražanju (če jih razumemo dobrohotno), držijo, ko pa jih postavimo v kontekst, vidimo, da gre za (verjetno namerno) napako v sklepanju, ki jo imenujemo petitio principii. Pri tej napaki v argumentaciji gre za krožni razmislek, kjer naj bi dokazali to, kar smo predpostavili.
Izjavi ministra Turka, da je “naša država med prvimi v Evropi po vpisu na visokošolski študij in med zadnjimi v Evropi po številu diplomantov”, smo po analizi dostopnih virov in raziskav prisodili oceno “delno drži”.
Napisala in raziskala: Marjeta Doupona Horvat
Uredila: Nataša Briški
Področje: izobraževanje
Uporabljeni viri:
Statistični urad RS, Mladi v Sloveniji, 2011
Statistični urad RS, Ob 12. avgustu, mednarodnem dnevu mladih
Statistični urad RS, Education in Slovenia (september 2012)
OECD, Education at a Glance 2011
OECD: Trends in entry rates at tertiary level (1995-2010)
OECD Factbook 2010, Tertiary graduation rates and tertiary entry rates
OECD Factbook 2010, Economic, Environmental and Social Statistics, Tertiary graduation and entry rates
OECD Factbook 2010: Economic, Environmental and Social Statistics, Population that has attained at least tertiary education
Val202, Druga jutranja kronika (8. januar 2013)
Čas-opis, blog dr. Žige Turka, Fiktivni vpis
The European Higher Education Area in 2012: Bologna Process Implementation Report
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Zakon o gimnazijah
Ministrstvo za šolstvo in šport, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011
Delo (8. januar 2013), Manj prostora na gimnazijah
Mladina (4. januar 2013), Učenje po meri SDS
Preberite še: Meta Analiza