Spremljamo enega najbolj razburljivih zaključkov lige prvakov v moderni zgodovini ameriških predsedniških volitev. Potem, ko je Donald Trump vodil po prvem polčasu in kakšni polovici preštetih glasov, je v maniri enega najbolj brezsramnih avtokratov že hitel razglašati zmago. Ne nepričakovano.
Prešteti vse glasove, oddane pravočasno in v skladu z zakoni, še ne pomeni ukrasti volitev. In Joe Biden, ki je bil prav na današnji dan pred 48-imi leti prvič izvoljen v senat, je bil izvoljen za predsednika. Čaka nas še serija sodnih bitk in ponekod ponovno preštevanje, ampak številke so na strani demokratskega kandidata.
MODRI VALČEK OZ. PLJUSKEC
Po doslej znanih rezultatih naj bi demokratska stranka izgubila nekaj sedežev v Predstavniškem domu, a ohranila tesno tesno večino. V senatu so ob Beli hiši računali na vsaj +3, zaenkrat se je materializiral zgolj en dodaten sedež. Takšen rezultat bi bil zanje dodatno slab, če vemo, da se je moralo kar 23 republikancev boriti za ponovno izvolitev, na drugi strani pa v tem ciklusu vsega 12 demokratov.
Napovedovalo se je, da naj bi demokratska stranka nekoliko okrepila razliko v spodnjem domu, senat je visel, a so vseeno napovedovali vsaj izenačeno v zgornjem domu, zmaga Bidna pa naj glede na 101 projekcijo ne bi bila vprašljiva. Medtem ko še čakamo na uradne in dokončne rezultate, je jasno, da je Trump dobil veliko več, kot se je predvidevalo, Biden pa je ob več milijonih oddanih glasov v odločilnih državah, kot zdaj kaže, komajda napraskal za nekaj tisoč glasov več od tekmeca.
Trumpizem ni več samo prometna nesreča, ki se je zgodila 2016, ampak se je na teh volitvah še okrepil in populistom po vsem svetu dal dodaten zagon. Nihče ne more reči, da so volivci in volivke temu, kar dela in predstavlja aktualni ameriški predsednik, prisolili klofuto. Nasprotno, po vzporednih volitvah je celo pridobil v večini različnih segmentov volivcev in volivk.
ANKETE ALI KAJ NAM SPLOH ŠE OSTANE
Nismo se sicer povsem vrnili v fiasko iz leta 2016, ampak reči, da je bilo delo dobro opravljeno, se mi vseeno zdi pretirano. Na vsakih volitvah imamo resne anketarje, pa navijaške anketarje IN potem so tu še agregatorji tipa 538, RealClearPolitics, spletki WaPo in NYT, ki vse skupaj zmečejo v en boben, upoštevajo različne elemente in napovejo, koliko % možnosti ima kdo za zmago.
“90 % chance of …” Za rezultate, kakršni so, bi bila edina realna napoved na vseh treh ravneh nekje v rangu 51 vs 49 % možnosti za zmago tega ali onega, za to ali ono stranko. Napovedovati, da ima Biden 90 % možnosti za zmago, potem pa mora zanjo dobesedno praskati po vseh vogalih, se zdi najmanj zavajujoče.
Izgovarjanje na razlike, ki da so v okviru statistične napake, ni nič drugega kot to. Izgovarjanje. Prej, kot bodo predvsem agregatorji anket priznali, da so tudi oni, enako kot večina ameriških medijev v lovu za ratinge, padli na finto spremljanja predsedniških volitvih kot konjskih dirk, prej bodo morda našli rešitev.
No, ena stvar pa je, kjer se zadnja leta vendarle ne motijo, in to so napovedi, za koga bo glasovalo več ljudi. Z izjemno Busha ml. na volitvah 2004 je za demokrate na zadnjih sedmih od osmih predsedniških volitvah glasovalo več ljudi. Tudi tokrat dobesedno M.I.L.I.J.O.N.I. več ljudi.
REKORDNA UDELEŽBA
Uradnih podatkov še nekaj časa ne bo, kar že vemo danes, pa je, da je na predvolitvah svoj glas oddalo najmanj 101.423.318 volivcev in volivk, od tega dobra tretjina osebno in slabi dve tretjini po pošti. To je rekord vseh časov.
Ocenjuje se, da je bilo na teh volitvah 239 milijonov volilnih upravičencev in upravičenk, glasovalo naj bi jih slabih 159 milijonov. Tudi to je rekord vseh časov. Pišejo sicer o “največji udeležbi po letu 1900”, ampak ta številka ne upošteva, da ženske v ZDA niso imele volilne pravice do leta 1920 in da so Afroameričanom udeležbo na volitvah močno oteževali do 1965, ko so z Voting Rights Act odstranili pravne ovire na lokalnih in zveznih ravneh, ki so jim dotlej preprečevale udeležbo.
MANIPULACIJE Z VOLIVAMI
Kot sem pisala že TU, ni dokazov, ki bi potrjevali laži ali namigovanja, da imajo v ZDA omembe vredne težave s predčasnimi volitvami. Varovalk, da ne bi prihajalo do zlorab, imajo kar nekaj, TU jih je nekaj naštetih npr. za Pensilvanijo. Vrsta študij in raziskav je bila narejenih na to temo, zaključek pa: kršitve so zeloo redke in doslej niso vplivale na izide.
Če kdo, bi se morali pritoževati demokrati in to zaradi oteževanja pravice do glasovanja. V njihovem interesu je, da je udeležba na volitvah čimvečja, ker zanje tradicionalno voli več ljudi, v interesu republikancev pa, da ravno zaradi tega poskušajo oteževati udeležbo.
V zveznih državah, kjer ima republikanska stranka večino na pravih mestih, so ponekod zahtevali (1) dodatne dokumente glede dokazovanja identitet, državljanstva ali stalnega bivališča, ponekod so (2) zmanjšali število posebnih nabiralnikov, kamor je lahko volivec ali volivka, ki se odloči za predčasno glasovanje, odvrgel volilni listič, ponekod so namerno (3) zmanjševali število volišč, (4) da o novem vodji Pošte ZDA ne govorim.
Trumpov donator je v zgolj nekaj mesecih od nastopa funkcije sprejel vrsto nenadnih ukrepov, ki slabijo delovanje te ustanove. Kljub spremenjeni situaciji zaradi Covid-19 in rekordne udeležbe na predčasnih volitvah, ki nedvomno zahtevajo drugačno delovanje, je šef pošte DeJoy zmanjševal število poštnih delavcev in delavk ter število odprtih poštnih uradov. Prepovedal je nadure, vse z izgovorom, da je finančna situacija v USPS nestabilna in je treba varčevati. Vse našteto se je odražalo v zapozneli pošti, več dni je bilo potrebnih za dostavo, kar se je ponekod “teplo” z roki, določenimi za sprejemanje glasovnic.
In zakaj tako dolgo traja, da preštejejo glasove, recimo v Pensilvaniji. Med drugim zato, ker je republikanska večina v tamkajšnjem zveznem kongresu zavrnila spremembo lokalnega volilnega zakona, po katerem pred volilnim dnem ne smejo začeti s preštevanjem glasov, oddanih po pošti. Teh je bilo več kot 2,5 milijona.
SLOVENSKI “IZPLEN” AMERIŠKIH VOLITEV
Lastnoročno povzročena, a povsem nepotrebna blamaža po celem svetu. Zaradi prehitrih prstov ali nerazsodne presoje, pa težko rečem.
Naša t.i. “aktivna” diplomacija, s katero se je zadnje dni na Twitterju poigral premier Janša, je brez dvoma pripomogla k prepoznavnosti Slovenije na svetovnem odru. Znašli smo se v številnih svetovnih medijih, na žalost v precej negativni vlogi.
Ne le, da je bil predsednik slovenske vlade eden redkih svetovnih voditeljev, ki se je že pred volitvami agresivno postavil ZA Trumpa, po polovici preštetih glasov, ko je Trump neosnovano že razglašal svojo zmago, na Twitterju ni mogel skriti navdušenja nad njim in je republikancem celo že čestital za “strong results”.
Da bo mera polna, se je vmes spopadel še z visokim ameriškim diplomatom Carpenterjem, tesnim Bidnovim sodelavcem, ki bo brez dvoma zasedel pomembno fukcijo v novi administraciji, za “posladek” pa, med drugim, še nesramen duel s šefom Muenchenske varnostne konference Ischingerjem, zelo vplivnim človekom na nemško zunanjo politiko.
Če rezultat ostane, kot zdaj kaže, torej Joe Biden v Beli hiši, demokratska stranka s tesno večino v spodnjem domu in tesna večina republikancev v senatu, bodo naslednja leta še kako zanimiva. Brez senata bodo demokrati tesno piskali, politiki in ljudstvo so razdeljeni kot že dolgo ne, posledice 4-letnega lomastenja Donalda Trumpa doma in po svetu pa nas bodo vse bolele še desetletja dolgo.