Leta 2004 sem postala diplomirana biologinja. Ker zelo rada raziskujem in delam v laboratoriju, sem že v času pisanja diplome raziskovala in sicer v laboratoriju za tumorsko biologijo. Določala sem citoksičnost novih citostatikov na tumorskih celicah in jih primerjala z že uporabljenimi. Po diplomi sem se zaposlila kot dodatni tehnik na Katedri za Splošno zoologijo, pod vodstvom prof. dr. Jasne Štrus. Kmalu sem se vpisala tudi na podiplomski študij Bioloških in biotehniških znanosti, smer biologija. Začela sem raziskovati celice srednjega črevesa pri raku enakonožcu Porcellio scaber.
Zaradi prepovedi zaposlovanja na Univerzi v Ljubljani sem bila ob prenehanju pogodbe skoraj leto dni brezposelna. Potem pa se je pojavila možnost, da postanem mlada raziskovalka pri prof. dr. Damjani Drobne na isti katedri. Zaradi menjave mentorice sem spremenila doktorsko temo in se začela posvečati nanodelcem. To so delci, ki merijo vsaj v eni dimenziji manj kot 100 nm. Preučevala sem njihovo delovanje in interakcije s celicami, tkivom in organizmom. Tako sem dobila pogodbo za dve leti in pol, kolikor mi je takrat preostalo do konca študija (financiranje preko ARRS). Vmes sem dvakrat postala mama in si s tem podaljšala pogodbo za zaposlitev za dve leti.
Prihodnost raziskovalk v Sloveniji se mi zdi ta trenutek zelo negotova. Po prenehanju pogodbe s strani ARRS imaš naslednje možnosti: lahko ostaneš zaposlen na ustanovi, če dobiš projekt (v mojem primeru na Univerzi v Ljubljani), lahko postaneš asistent, če se kateri profesor upokoji, lahko ima tvoj mentor projekt, na katerem te zaposli, spet za določen čas, lahko pa iščeš službo drugje. Tudi sama sem trenutno v slabi in negotovi situaciji. Pred enim mescem se mi je iztekla pogodba za določen čas, ki sem jo imela na fakulteti. Trenutno sem brezposelna. Napisala sem tudi že nekaj prošenj in malo povpraševala naokoli, vendar sem do zdaj povsod dobila negativen odgovor. Javni zavodi pa trenutno ne zaposlujejo novih ljudi. Zelo bi bila vesela službe, kjer bi še vedno lahko delala kot raziskovalka. Štipendija, ki sem jo prejela od nacionalnega programa “Za ženske v znanosti”, mi bo omogočila, da bom v miru napisala doktorat in hkrati počasi iskala primerno službo. Poskusila bom srečo tudi tako, da bom prijavila podoktorski projekt, morda pa ga dobim :). Na ARRS projekte izbirajo glede na področje in število točk. Le-te se dobijo s pisanjem člankov v znanstvenih revijah. Je pa tudi to začasna rešitev, saj traja podoktorski projekt le dve leti. Nato pa se vse začne znova, ali prijava novega projekta, ali pa iskanje nove službe. Kljub vsemu pa ostajam optimistična in upam na najboljše.
Živa Pipan Tkalec, biologinja, štipendistka nacionalnega programa L’Oreal – UNESCO “Za ženske v znanosti” 2013