Avtor: Luka Valas, pravnik, ki je svojo dušo že zdavnaj prodal tujim korporacijam. Neoliberalec, občasni smartass. Ne grize. Na Twitterju ga najdete pod @luka_vee.
Živjo Dino, hvala, končno razumem! Zdaj, ko so Kučan, Janković, Lukšič, Pahor, LDS, Liberalna akademija, Mencinger in ostala vojska bivših levičarjev temeljito diskreditirani, ko je država po njihovi zaslugi na kolenih in ko jim iz omar padajo vedno novi okostnjaki, smo dobili NOVE, IZBOLJŠANE, PRAVE levičarje, kot v kakšni reklami za prašek?
Veš kaj? Jaz takim zgodbicam ne verjamem. Zgoraj omenjeni so mešetarili z natančno istimi idejami, ki jih ponovno pogrevajo Luka Mesec & Co:
– tudi oni so obdavčili “najbogatejše”, zato imamo visoke dohodninske stopnje ob izjemno nizkih davčnih osnovah;
– tudi oni so bili vedno za izrazito progresivnost obdavčitve;
– tudi oni so podpirali obdavčenje kapitala, kar spomnimo se na primer ministra Mramorja, ki je z nepremišljeno obdavčitvijo pretežnih lastniških deležev leta 2004 v tujino pregnal več kapitala kot kdorkoli drug;
– tudi oni so na vse kriplje zavirali privatizacijo in ohranjali državno lastništvo, do te mere, da je NLB bankrotirala in da so se številna podjetja obremenjena z dolgovi političnih miljenčkov zlomila pod težo dolga;
– tudi oni so zganjali ksenofobijo, nacionalni interes, nasprotovali kapitalizmu in preprečevali “razprodajo domačih podjetij”.
Vse to smo že slišali, vse preživeli. In glej zlomka, še vedno nam ni dovolj. Resnici na ljubo gre zasluga volilcem, ki vedno znova naivno padejo na iste prazne obljube. In ko vsaki reciklaži sledi razočaranje, si kot otroci izmislijo hudobnega volka v obliki neoliberalizma in trga, ki da sta kriva za naše tegobe. Nista, krivi smo sami.
O podobnosti naših levičarjev in Marine Le Pen sem se že razpisal. V Združeni levici sicer raje prepisujejo od Syrize, so se pa potrudili in dodali nekaj svojih intelektualnih biserov. V prvi točki njihovega programa mi je najbolj všeč, da za krepko povečanje slovenskega javnega dolga, namenjenega financiranju socialistične utopije, krivijo varčevanje. Kako prosim!? Občutek sem imel, da se država zadolžuje predvsem zato, ker dosedanje vlade niso bile pripravljene niti malo varčevati in vsaj malo oklestiti porabe.
Nadaljujejo s popularno zablodo, da je za težave v Grčiji kriva trojka in ne nekontrolirana orgija zadolževanja v letih pred krizo. Trojki kot kakemu jezdecu apokalipse pripisujejo krivdo za “nesluteno bedo”, ki vključuje “podhranjenost, bivanje v neogrevanih stanovanjih, epidemije, brezdomstvo”. Niti kančka kritike pretirane državne porabe in enormnega zadolževanja, niti poskusijo ne razumeti, kaj se je v Grčiji res zgodilo. Ravno nekatere ideje, ki bi jih rada uveljavila ZL, so bile namreč krive za grški polom.
Da ne bom samo kritiziral: zelo všeč mi je ideja o “demokratičnem nadzoru bank”, ki bodo pri dajanju posojil “namesto iskanja najvišjih profitov pri posojilih upoštevalo družbene potrebe.” Pretvarjam se, da sem kvaziliberalec, v resnici pa komaj čakam, da dobimo revolucionarno Che Banko, ki bo denar delila po potrebah. Najbolje, da se nemudoma včlanim v eno od strank ZL, v stari maniri socialistov bomo bolj enaki gotovo rabili in dobili več.
Tudi Evropsko Centralno Banko bi v ZL na nepojasnjen način prisilili, da bi investirala “v produktivne gospodarske dejavnosti”. Če prav razumem, bi se tovariš Luka in tovarišica Violeta s tujim denarjem rada igrala venture kapitaliste? Ljubko. Rezultati teh nedvomno uspešnih projektov bi ljudstvu končno zagotovilo delo, saj “kapitalistični razred noče in ne zmore zagotoviti dela za vse.” Ob vsem tem me bega le dejstvo, da v hiperkapitalistični Švici, ki socialistične ideje kot po tekočem traku zavrača kar na ljudskih referendumih, nezaposlenosti praktično ni, oziroma je trenutno le 2,9%. Hmm, kako je to možno?!
Ko prebiram program ZL, nestrpno čakam tiste levičarje, ki baje nimajo drugega kot znanje, a žal ostajam razočaran. Program ZL je v najboljšem primeru zmes prepisanih puhlic in naivnega dušebrižništva. Za razliko od liberalnega kapitalizma, za katerega vemo, da zagotavlja gospodarsko rast, zmanjšuje revščino in povečuje blaginjo, so ideje, ki jih prodaja ZL, na ravni religije – v to, da so dobre, mora človek VERJETI, saj so v praksi do sedaj prinašale samo gorje in revščino in dokazov, da delujejo, v resnici ni.
Pa poglejmo, kam nas je tovarišijska religija, ki se je tako krčevito oklepamo, pripeljala v preteklosti. Praviš, da te moti 35 milijonov dobička v zdravstvenih zavarovalnicah? (mimogrede, gre za 30 milijonov, ustvarjenih v letih 2006-2013). Zdravstvo je posel kot vsak drug, ne bodimo bolj papeški od papeža. Meni je všeč, da ima vsaj kdo v tej državi dobiček. Vsekakor je to precej bolje od državnega zdravstvenega kolhoza ZZZS, ki svojih izgub verjetno niti izračunati ne zna. Njihova izguba pa žal ni samo finančna, meri se tudi v številu obolelih in mrtvih.
Poglejva tole zgovorno tabelo:
| Število naprav na milijon prebivalcev, vir OECD | Danska | Češka | Švica | Grčija | Avstrija | OECD povprečje | Slovenija |
| Število naprav za magnetno resonanco / milijon |
15,4 |
6,9 |
19,3 |
22,6 |
18,6 |
13,2 |
8,3 |
| Število pregledov z MR / 1000 |
61,5 |
39 |
/ |
97,9 (2008) |
50,2 |
48,3 |
2 |
| Število CT naprav |
29,3 |
14,8 |
33,6 |
34,3 |
29,5 |
23,2 |
13,6 |
| Št. pregledov s CT |
116,8 |
89,5 |
/ |
320,4 (2008) |
130,1 |
128,2 |
12,6 |
| Mamografi / milijon (2010) |
19,3 |
12,7 |
33,1 |
56 |
/ |
26 |
17,8 |
| Naprave za obsevanje onkoloških bolnikov / mio (2010) |
12,6 |
12,6 |
16,5 |
5,8 |
/ |
8,2 |
5,9 |
| % BDP za zdravstvo (2011) |
10,9 |
7,5 |
11 |
9,1 |
10,8 |
9,3 |
8,9 |
Kaj lahko iz tabele na hitro ugotoviva o našem javnem zdravstvu? Da vanj vlagamo primerljiv delež skupne pogače kot druge države, da pa denar očitno nekam izpuhti, saj je izkupiček pičel. Zakaj imamo tako malo MR, CT in naprav za obsevanje onkoloških bolnikov!? Zato, ker je naše javno zdravstvo luknja brez dna, s slabim upravljanjem in še slabšim nadzorom. Naravnost šokantni pa so podatki o številu pregledov z MR in CT. Tukaj smo daleč najslabši v OECD, na ravni držav tretjega sveta. Ne samo, da imamo naprav malo, tudi izkoristimo jih ne. Sramota! Tistih 30 milijonov je drobiž v primerjavi s finančno in zdravstveno škodo, ki jo zaradi neučinkovitega javnega zdravstvenega sistema trpimo državljani in je prisilno financirana z zdravstvenim davkom, ki ga goreče podpiraš. Vztrajanje na potratnem, prisilnem in neučinkovitem zdravstvenem sistemu, ki se ne ozira na dobrobit pacientov, pač pa je sam sebi namen, je ekonomsko potratno in moralno vprašljivo.
S šolstvom je podobno kot z zdravstvom. Sami sebe prepričujemo, da je odlično, ko pa samo bežno ošvrkneš podatke, se slika spremeni. Na prvi pogled so vsaj osnovne in srednje šole dokaj OK (povprečne, a tudi to je bistveno bolje kot zdravstvo), če ne prej, pa vsaj na univerzah sistem v veliki meri omaga. Naj se spet zatečem v duhamorne podatke, v patentne prijave, kjer bi se dober šolski sistem moral preleviti v nekaj uporabnega in donosnega. Pa se res?
| Število PCT patentnih prijav, vir OECD | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | Index (2008=100) | Št. pat. Prijav / mio |
| Slovenija | 125 | 114 | 121 | 102 | 81,6 | 49,5 |
| Švica | 3812 | 3898 | 4123 | 4140 | 108,6 | 516,6 |
| Avstrija | 1013 | 1147 | 1297 | 1249 | 123,2 | 146,9 |
Tudi tukaj močno zaostajamo za državami, s katerimi se radi primerjamo. Radi si domišljamo, da imamo skoraj tako dobro šolstvo kot Švica ali Avstrija, resnica pa je drugačna, saj nas obe državi močno posekata že pri rezultatih PISA, še bolj očitno pa je razhajanje na točki, ko naj bi znanje postalo nekaj uporabnega in družbi prineslo tehnološki napredek, za katerega smo skupaj z neoliberalcem Piketty-jem ugotovili, da prinaša višje plače in niža neenakost. Ampak ne, mi si raje zatiskamo oči, se slepimo, da so naše javne šole tako dobre, da jim zasebne sploh ne bi bile konkurenčne (zakaj potem nasprotovanje?) – čeprav je dejstvo, da na ministrstvu v vseh teh letih niti statusa mednarodnih šol niso uspeli urediti, zasebne šole pa so tako dobro stimulirali, da imamo zgolj cerkvene (ki so za nameček boljše od javnih).
Dino, v komentarju si napisal, da je “z demontažo javnega sektorja podobno kot s kuhanjem žabe. Ko boš v šolah, bolnicah ipd. opazil, da nekaj ne štima, bo prepozno, žaba bo skuhana, javni sektor pa dokončno demontiran.” Če vprašaš mene, je žaba že zdavnaj kuhana, pečena in flambirana. Novi in boljši levičarji je s starimi recepti žal ne bodo oživili.
Dopisovanje #DinoLuka:
A res samo enakopravnost izhodiščnih pozicij posameznika, Luka? (7. del)
Ubogi Piketty, v Sloveniji bi še on obveljal za neoliberalca! (6. del)
Sredina je praznina in ni svobode brez enakosti (5. del)
Problem Solidarnosti niso predčasne volitve, njihov problem so volitve (4. del)
Kaj je še bolj fascinantno? če preberemo OECD številke za leto 2013 (http://www.oecd.org/els/health-systems/Health-at-a-Glance-2013.pdf) vidimo, da je v Sloveniji 3/4 MRI naprav v bolnišnicah, število pregledov z MRI napravami pa je 90% ali več napravljen izven bolnišnic. Podobno pri CT napravah.
Torej sklep, ki bi ga bilo treba preveriti, če drži – še tisto malo diagnostičnih naprav, kar jih imamo, se ne uporablja, če pa se že uporabi, se pa verjetno ne uporablja z napotnico temveč za dodatno plačilo.
Drugi sklep za preveriti – ali so čakalne vrste za diagnostiko na CT in MRI umetne, samo za to, da se odpre pot za dodatno financiranje direktno iz žepov pacientov, ker čakanje na pregled poslabšuje zdravje?
Tretja hipoteza za preveriti – je za vse skupaj kriv sistem financiranja ZZZS, ki morda “spodbuja” manjši izkoristek dragih naprav?
Slikanje z MR ni poceni, zato se še vedno toliko uporablja rentgen.
Paradoksalno zato veliko bolnikov slikajo dvakrat, ker rentgen ne pokaže vsega. Ergo, ZZZS mora tako plačati tako rentgen kot MR.
@Pengovsky: Po mojem je Dino tisti, ki jemlje program ZL smrtno resno, Luka pa je do njega zelo ciničen.
Zabavno mi je, kako smrtno resno jemlješ gospodarski del programa ZL. Pa nočem reči, da je program sam za v koš, mislim pa, da nikoli ni bil mišljen kot “mainstream” program. Povedano drugače: kot (prava?) levičarska stranka drugačnega programa tudi imeti ne morejo, hkrati pa ravno zaradi tega ne morejo – vsaj na kratek rok – priti niti blizu članstva v kakršnikoli koaliciji. Še več: v kratkem lahko pričakuješ razširitev SD na levo in njihovo zagovarjanje “tekovina” s pripisom “mi smo edina prava leva stranka”.
Point tako pomoje ni v izvedljivosti programa ZL, ampak v preizkušanju programov ostalih strank. Ker, roko na pljuča, je bilo v tem našem izgovoru za državo preveč stvari samih po sebi umevnih (in ja, na tej točki boš ti verjetno rekel “tovarišijski kapitalizem”, Dino bo pa rekel “erozija delavskih pravic” in oba bi imela na nek način prav).
Bolj zanimiva je zadnja točka programa, ki IMHO na celotno platformo vrže hecno luč in ki je – ne vem zakaj – nihče ne omenja. Nämlich, zahteva po nemških reparacijah. Če pustimo ob strani sporazum Tito-Brandt, zaradi katerega Nemčija vztraja, da je vprašanje rešeno (navkljub formalno drugačnemu stališču Slovenije) se postavlja vprašanje, zakaj bi se stranka, ki želi reševati vprašanja prekernosti, zaposlovanja mladih in vzdržnih socio-ekonomskih modelov, ukvarjala s sedemdeset let starim diplomatskim vprašanjem.
Poglej jih spletkarje, so nekaj spreminjali medtem ko zlonamerno manipuliram z njihovim pogromom, pardon programom.
Še do včeraj je bil program tole: http://www.demokraticni-socializem.si/program-zl/
Po novem pa tole: http://zdruzena-levica.si/images/program.pdf in res vključuje bizarnost, ki jo omenjaš. Hja, miloščine ni nikoli odveč, le pazijo naj, da ne bodo Nemci uveljavljali, da je bila Antiimperialistična fronta par mesecev njihov zaveznik in bo na koncu Putin od nas hotel odškodnino v imenu SZ.
Aja, prav smrtno resno teh stvari ne jemljem. Ne pristajam pa na igro, ki se jo grejo mainstream mediji, ki Mesecu jejo iz roke, namesto da bi mu kdo razložil, da je vse skupaj groteska, katere edina vrednost je shock value.
Sicer pa, zdaj, ko nas bo živela Angela, gospodarstva itak ne rabimo. Duh! 🙂
Čeprav sam ne bi volil ZL niti po prekrokani noči ob treh zjutraj, pa sem bil vesel, da jim je uspelo priti v parlament, čeprav bi iz povsem praktičnih razlogov stabilnosti vlade rajši videl, če bi se ustavili pri 4 mandatih.
Čeprav se z zapisom v grobem strinjam, se mi zdi pomembno dodati naslednje:
Luka Mesec je morda res za Luno, kar pa mu pri njegovi mladosti in umanjkanjem praktičnih izkušenj iz socialističnega samoupravljanja ne bi smeli zameriti. Bi pa bilo fino in najbrž koristno, če bi mu liberalci sponzorirali kakšen izlet na Kubo, da si zadeve pobliže pogleda. Ali pa bi mu vsaj poslali kakšno knjigo, ki ni iz teorije marksizma.
Zanimivo se mi zdi vprašanje, zakaj so volivci volili ZL. Zelo se motiš, če meniš, da so ga volili zgolj in samo pristaši njegovih idej in programa. Volili so ga namreč tudi tisti, ki jim zaradi njihovih pogledov na realnost in podjetništvo tega nikdar ne bi pripisal (Marin comes to mind).
ZL so volili poleg poleg prepričanih socialistov:
– Tudi mnogi, ki so želeli, da v parlament pride nekdo izmed nekomprimitiranih novih fac, po anketah pa je edino ZL imel šanso, da jim to uspe (SMC pa so zavračali bodisi iz razloga, ker naj bi bile stare face, bodisi, ker naj bi bili preveč konservativni / desni)
– Tudi mnogi, ki verjamejo, da ZL govori o nekaterih pravih problemih, o katerih drugi molčijo. Pa četudi ZL ponuja napačne rešitve.
– Tudi mnogi, ki se ne bodo nikdar sprijaznili, da jo bo plenilska tovarišija večinoma odnesla brez kazni, in vsaj delom plena.
– Tudi mnogi, ki verjamejo, da bo parlamentarna diskusija z njimi v parlamentu pestrejša, lumparije pa težje izvedljive.
Motiš se, ko Luko Meseca enačiš s Chejem. Luka ni Che, hvala bogu. Če bi bil, bi oborožen svoje simpatizerje zbiral v gozdovih Šmarne gore ali Golovca.
Še bolj pa se motiš, ko Luko enačiš s konzervativnimi silami in karieristi ZKS (Kučan, Pahor, …). Luka Mesec in Violeta Tomič imata poštene namene. Vsaj za zdaj. Ne pa kariero, moč, vpliv in denar, kot nasledniki ZKS.
Še najbolj pošteno bi jih bilo primerjati s študentskimi protestniki 1968-1972. Tudi oni so naivno zahtevali več socializma.
Kar se pa CT tiče, pa si ni ravno želeti, da bi prišli na isti nivo uporabe kot razvite države. S CT je podobno kot z antibiotiki – predpisuje se prepogosto. Namenjen pa je po doktrini zgolj v primeru resnih stanj, saj gre za invazivno in nevarno diagnostično metodo. Količina prejetega sevanja je 100-1000x večja kot pri običajnem (sodobnem) röntgenskem slikanju. Po nekaterih strokovnih predvidevanjih bo do leta 2020 četrtina vseh rakov posledica CT-ja.
http://www.delo.si/novice/slovenija/ne-pritiskajte-na-zdravnika-naj-vas-poslje-na-ct.html
http://www.dnevnik.si/zdravje/arhiv/330249
Opravičujem se za zadnji stavek, ki je napačen in zato zelo zavajujoč.
Popravek:
Po nekaterih strokovnih ocenah je bilo pred desetletjem v ZDA 0,4% vseh obolenj za rakom povzročenih zaradi CT diagnostike, kar pa bi lahko ob sedanji pogostosti uporabe (ki sicer narašča) v prihodnje narasla do 2%.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/X-ray_computed_tomography
https://de.wikipedia.org/wiki/Computertomographie
Dva dokaj uravnotežena članka na to temo:
http://www.webmd.com/cancer/news/20090331/multiple-ct-scans-raise-cancer-risk
http://www.cancer.org.au/news/news-archive/ct-scans-and-cancer-risk.html
Janč, čisto OK pomisleki. Verjamem, da je kup ljudi volilo ZL iz čisto protestnih razlogov – to je čisto legitimna poteza in jaz osebno nimam nič proti. Kot politični brezdomec to povsem razumem, saj liberalne stranke po mojem okusu žal nimamo in sem že večkrat volil po načelu volim X, samo da ne bo Y. DL je bila približek, pa je preveč zabluzila. Luko Meseca sem si ogledal na soočenju (mimogrede, malce ironično ga je v stratosfero lansirala oglasna kapitalistična mašina Pop TV) in se strinjam – izpade sicer malce naivno, ampak v primerjavi s ciničnimi ksihti Bratuškove in Jankovića je bil vsekakor bolj privlačna opcija. Je pa dejstvo, da je program trapast in potencialno škodljiv in da tovrstne ideje še nikoli v zgodovini niso dosegle domenevnega cilja, to je večje blaginje ljudi. Je že tako, da je realnost cinična in da največje koristi sleherniku prinaša kapitalizem, ki mu je vsaj na načelni ravni dokaj vseeno za dobrobit posameznika in družbe. Me pa malo zaskrbi, ko vidim, s kakšnim veseljem se ZL-jevci družijo s predstavniki Venezuele, ki je država, ki glede na naravne vire verjetno najbolj neučinkovito upravlja narodno gospodarstvo.
Glede CT se strinjam, čeprav ga nisem rinil v ospredje. Je pa pri nas to celo bolj izrazito, saj imamo MR relativno še manj, zato se za nekatere preglede, kjer bi bil MR bolj primeren, več uporablja CT. Mislim pa, da so podatki vseeno dober približek katastrofalnega managementa našega zdravstva.