Zlasti v mrzlih jesenskih jutrih lahko na cvetovih ali pod njimi opazimo čmrlje, ki tam mirno ždijo. Lahko so posamič ali v skupinah. Večinoma gre za čmrlje trote, ki so prenočili na cvetovih. V nasprotju s troti medonosne čebele so pravi pustolovci.
Ali je čmrlj »mož od čebele«, me je nekoč vprašal frizer, potem ko je izvedel, da se med drugim ukvarjam tudi s čmrlji. Ni bil ne prvi ne zadnji.
Robustni brenčači v primerjavi z medonosno čebelo res delujejo bolj kot samci, tudi njihovo ime, čmrlj, je moškega spola, vendar pa tudi pri čmrljih večji del leta opazimo predvsem neplodne samice – delavke. Kako je s troti pri čmrljih?
Samcem medonosne čebele in čmrljev pravimo troti in v nasprotju s samicami se razvijejo iz neoplojenih jajčec. Najbolj znani so troti medonosne čebele, ki, milo rečeno, ne slovijo ravno po marljivosti. Pojavijo se poleti, ko je čebelja družina na vrhuncu razvoja in sicer jih je lahko do nekaj tisoč.
Njihov razvoj od jajčeca, prek bube do odraslega osebka traja 23 dni, kar je dva dneva več kot pri delavkah. Prve dneve po izleganju so zelo nebogljeni in čeprav jih hrana obdaja v izobilju, jih morajo delavke hraniti, sicer bi umrli od lakote. Kasneje se naučijo hrano sami postreči, še vedno pa ne znajo iskati hrane na cvetovih. Zaradi vsega tega veljajo za lenuhe, saj naj ne bi počeli nič koristnega. Nedolgo nazaj so raziskovalci ugotovili, da to vendarle ni povsem res, saj pomagajo pri uravnavanju temperature v panju. Seveda pa opravljajo še neko pomembno in nenadomestljivo biološko nalogo – oplojujejo matice.
Parjenje čebel ne poteka v panju, ampak zunaj in sicer v zraku. Poteka na posebnih mestih – trotiščih, kjer se troti v številčni konkurenci skušajo pariti z matico.
Matica se ne pari samo z enim, niti ne z dvema, ampak z več kot desetimi troti in sicer v enem letu, ko si nabere zalogo sperme za celo življenje, torej nekaj let.
Spoznanja o promiskuiteti matic v preteklosti niso vsi tako zlahka sprejeli.
Sreča redkih izbrancev, ki jim uspe priti do matice in se pariti, je kratkotrajna. Ko se ločijo od nje, se jim odtrga spolni aparat in del zadka, zato klavrno umrejo. Tudi usoda tistih, ki jim ne uspe, ni zavidljiva. Proti koncu poletja začne čebelja družina varčevati s hrano, zato postanejo vsaka trotja usta odveč. Stražarke jih zato ne spustijo več nazaj v panj oziroma jih naženejo ven. Ker si zunaj ne znajo poiskati hrane, od lakote umrejo.
VIDEO: Gnezdo pomladanskega zemeljskega čmrlja. Podobno kot medonosna čebele tudi čmrlji živijo v družinah, le da so te veliko manjše in trajajo samo nekaj mesecev.
Življenje čmrljih trotov je povsem drugačno, veliko bolj pustolovsko. Tudi ti se razvijejo na višku razvoja družine, kar pa je pri različnih vrstah različno. Pri vrstah s hitrim razvojem je to lahko že konec maja, pri večini vrst proti koncu poletja, pri nekaterih pa šele jeseni. Že nekaj dni po izleganju sami prostovoljno zapustijo družino, več tednov živijo na prostem in se nikoli več ne vrnejo.
Podnevi seveda iščejo mlade matice, da se z njimi parijo. Parjenje poteka na tleh ali kakšni drugi podlagi in traja lahko tudi pol ure.
V nasprotju s čebeljimi troti čmrlji troti parjenje preživijo in se lahko parijo večkrat, matica pa samo enkrat. Vse je torej ravno obratno kot pri medonosni čebeli.
VIDEO: Čmrlji troti gnezdo zapustijo in se nikoli več ne vrnejo. Pustolovščina se lahko začne tudi s padcem na hrbet.
Avtor: dr. Danilo Bevk, biolog in čebelar, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel, v zadnjem času pa vse več pozornosti namenja divjim opraševalcem, zlasti čmrljem in drugim divjim čebelam. Je avtor številnih poljudnih prispevkov o pomenu pestrosti opraševalcev, soavtor prve slovenske knjige o čmrljih in od leta 2012 tudi predsednik Komisije za alternativne opraševalce, ki deluje pri Čebelarski zvezi Slovenije.