Razdeljeni in vladani

Divide et impera, so pred tisočletji svetovali generali. Deli in vladaj. En najstarejših trikov zavojevanja je, da državo razdeliš in jo s tem pripraviš, da se prebivalci koljejo med seboj, namesto da bi se borili skupaj proti sovragu. To je uspelo Nemcem pred sedmimi desetletji in to z isto delitvijo uspeva našim oblastnikom že od rojstva samostojne Slovenije. Narod se ukvarja s polpreteklo zgodovino, namesto s tatinski rokami v državnem proračunu.

Komu pripadate? Levim ali desnim? Rdečim ali belim? Komunajzarjem ali belouškam? O tem so se prepirali naši dedki in naši očetje. Zakaj se o tem prepiramo tudi vnuki? Priznam, tudi sam pogosto uporabljam ta dualizem. A ko govorim o “tadesnih”, govorim o ljudeh, ki so se poistovetili s to delitvijo. Sami hitro povejo, da so “tadesni”. Ko nekomu rečem “levičar”, ga nisem popredalčkal prvi, saj ta delitev že obstaja in vanjo se daje sam. Ta delitev je tako močno vgrajena v slovenske možgane, da o levičarstvu in desničarstvu lahko govorimo kot o rasah. To pač si. Vsako politično prepričanje te avtomatično postavi na spekter med ekstremne komuniste in ekstremne nacionaliste. Veliko ljudem je pomembno, kam spadajo. In kam spadajo ljudje okrog njih.

Težava je v tem, da tisti, po katerih se ljudje predalčkajo (politiki), niso ne levi in ne desni. Že res, da predsednik vlade rad govori, da je predstavnik desne Pomladi in da je predsednik države samooklicani novi levičar. A oba sta predvsem na strani kapitala in svojih interesov. Politiki bi ob prvi priložnosti obrnili suknjič in zamenjali zastavo. In to tudi počnejo. Dimitrij Rupel je bil stalni inventar vsake vlade. Janez Janša je pisal za Mladino, zdaj pa pol ducata medijev hujska proti njim. Borut Pahor, wunderkind, ki naj bi otel slovensko levico, s predsedniškega stolčka priporoča, da se strinjamo z vsem, kar reče Vlada in se vmes rokuje z ljudmi, ki so ga pred mesecem hoteli ugonobiti.

Ko premier kriči o komunističnih zombijih, deli narod. Ko predsednik veleva, da počnimo vse SKUPAJ, predpostavlja, da smo razdeljeni. A zdaj ni čas za leve in desne. Čas je za moralne in poštene. Tiste, ki vedo, kaj je prav in da to gotovo ni tisto, kar počne Elita. Nismo razdeljeni na rdeče in bele, temveč na tiste, ki imajo denar in ga z izkoriščanjem hočejo še več ter na tiste, ki ga imajo malo in ga bodo na koncu imeli še manj. Zlovešči simboli niso rdeče zvezde in križi, ampak zlati simbol dolarja in zelene številke na borzi. Čas je, da človek, ki s ponosom nosi prapor NOB, in človek, ki prisega na božjo besedo (to se, mimogrede, ne izključuje), stopita skupaj in odstranita roko, ki jima šari po žepih že desetletja.

Težko se bo znebiti te dolgoletne brazgotine med nami, a skrajni čas je, da jo poskusimo zaceliti in stopiti proti brezbarvnim izkoriščevalcem. Ne gre več za to, na čigavi strani so bili naši dedki. Water under the bridge, pravijo Angleži. Zdaj gre za to, da izropano deželo vrnemo poštenim Slovencem. Mogoče je čas, da gremo preko stereotipov o nevoščljivih in čemernih možeh in ženah pod Alpami in se zavemo, da smo bili od vedno iznajdljivi, pametni in pošteni.

Amen in svoboda narodu.

Sašo Braz

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.