Romani pisateljev pod-saharske Afrike

Dr. Liza Debevec (foto: osebni arhiv)

Afrika je kontinent 56 držav (vključno s Somalilandom in Zahodno Saharo), v katerih deluje ogromno odličnih pisateljic in pisateljev, zato je zelo težko narediti izbor petih romanov, a za prvo ‘afriško poglavje’ Metine liste (oz. Knjigobežnic) naj bo to dovolj. V pričujočem seznamu se omejujem samo na države tako imenovane podsaharske Afrike, ker so države Severne Afrike (Maroko, Alzirija, Tunizija, Libija in Egipt) pogosto predstavljene kot kulturno in zgodovinsko bližje državam Bližnjega vzhoda.

1. Chinua ACHEBE: Razpad [Things fall apart], 2007 [1958] (Nigerija). Založba */cf.

To je ‘prvi’ afriški roman, ki je dosegel svetovno slavo in je še danes verjetno najbolj znano delo izpod peresa afriškega avtorja. Dogajanje je postavljenjo v Nigerijo na začetku kolonialnega obdobja, zgodba pa se vrti predvsem okoli konflikta med kolonializmom in tradicionalnimi skupnostmi. Avtor na prefinjen način kritizira kolonizacijski proces, hkrati pa se obregne tudi v problematiko nigerijskega nacionalizma. V slovenščino je bila knjiga prevedena dvakrat, prvič leta 1964, takrat z naslovom Okonkvo (po imenu glavnega junaka), in drugič 2007. Drugi prevod spremlja odlična spremna beseda Nikolaja Jeffsa.

2. Nuruddin Farah: Upognjeno rebro [From a crooked rib], 1978 [1970] (Somalija). Mladinska knjiga.

Prvi roman somalijskega pisatelja, ki živi v azilu v Južnoafriški republiki. Junakinja romana, Ebla, je mlado somalsko dekle, ki je pobegnilo pred dogovorjeno poroko s starejšim moškim. V mestu jo poročijo z drugim moškim, od katerega prav tako pobegne, a zaradi krutega kulturnega okolja, ki ne dopušča obstoja neodvisnih žensk, na koncu pristane v prostituciji. Roman je kritika tradicionalne prakse dogovorjenih porok in mačistične somalske kulture. Farah je avtor številnih romanov, v slovenščino je preveden še Zemljevidi, prva knjiga v trilogiji Blood in the sun [Kri na soncu].

3. J.M.COETZEE: Sramota [Disgrace] 2004 [1999] (Južnoafriška republika/Avstralija). Didakta.

Sramota je roman Nobelovega nagrajenca za literaturo J.M.Coetzeeja. Zgodba je postavljena v Južnoafriško republiko po koncu apartheida. Avtor na izjemno prefinjen način obravnava vprašanje nasilja, ki ni več omejeno na bele Afričane proti črnim, temveč preveva vso tranzicijsko južnoafriško družbo. Avtor je za roman prejel literarno nagrado Booker.

4. Chimamanda Ngozie ADICHIE: Polovica rumenega sonca [Half of the yellow sun] 2008 [2007](Nigerija/ZDA). Založba Sanje.

Adichiejeva je največja zvezda sodobnega afriškega romana in se pojavlja v mediji tako zaradi svojih romanov kot tudi zaradi javnih nastopov, v katerih polemizira o vprašanju monokrome predstavitve Afrike v medijih in o feminizmu. Njen esej We should all be feminists je v svoji glasbi uporabila celo Beyonce Knowles. Roman Polovica rumenega sonca je postavljen v obdobje Biafre, nigerijske državljanske vojne, a vojna predstavlja le ozadje oziroma spremljevalni kontekst za avtoričino obravnavo osebnih odnosov, ljubezenskih zgodb, kompleksnosti nigerijskih etničnih skupin in razrednih razlik ter rasnega vprašanja. Zgodba je predstavljena skozi perspektive treh glavnih junakov, Olanne, njenega moža Odenigboja in njunega služabnik Ugwuja. Po romanu je bil posnet film, ki je bil v Nigeriji sprejet precej kritično, ker v glavnih ženskih vlogah niso uporabili nigerijskih igralk.

5. Fatou DIOME: Trebuh Atlantika [Le ventre de l’Atlantique] (Senegal/Francija) 2007 [2003]. Založba Sanje.

Prvi roman francoske avtorice senegalskega rodu govori o afriških migrantih v Franciji, o rasizmu, s katerim se srečujejo v Franciji, o sanjah in izkrivljenjih podobah o Zahodu med mladimi v Afriki. Avtorica je za roman prejela nagrado frankfurtskega knjižnega sejma.

 

Za bralce in bralke, ki posegajo tudi po knjigah v angleščini in francoščini, naj tu naštejem še nekaj meni izjemno ljubih afriških avtorjev, katerih dela še niso prevedena v slovenščino:

– Alain MABANCKOU – priporočam vse izpod njegovega peresa, najljubši pa sta mi  Verre Cassé [Broken Glass/Razbiti kozarec] in Lumieres du Pointe-Noire [Lights of Pointe-Noire/Luči Pointe Noire].

– Teju COLE – Open city [Odprto mesto] in Every day is for the thief [Vsak dan je za tatu]

Odlomek iz druge knjige lahko v slovenskem prevodu slišite TULE.

 

Če vas bodo knjige navdušile, lahko posežete tudi po številnih drugih afriških avtorjih v slovenskem prevodu. Med slovenskimi založbami, ki so se posvetile prevajanju afriških avtorjev, izstopata Založba Sanje s serijo prevodov Afriški roman in Založba */cf. O nigerijskem romanu lahko poslušate odlične oddaje nigerijskega ciklusa na Radiu Študent. Pridružite se lahko tudi Afriškemu literarnemu krožku v okviru Škratove čitalnice.

 

Dr. Liza Debevec (foto: osebni arhiv)
Dr. Liza Debevec (foto: osebni arhiv)

Avtorica: Dr. Liza Debevec, socialna antropologinja in afrikanistka. V Afriko je šla prvič leta 1997, od leta 2000 raziskuje v Burkini Faso, kjer je med 2000-2002 tudi živela, zdaj pa se tja vrača dvakrat do trikrat na leto. Od 2010 živi in dela v Etiopiji, kjer je dve leti in pol predavala na Univerzi v Adis Abebi, zdaj pa dela za mednarodno razvojno-raziskovalno inštitucijo. Govori dva afriška jezika. Poleg Afrike obožuje tudi knjige (najraje afriške) in hrano. Na Twitter-ju se razburja pod imenom @fatou2002, na Instagramu pa slika svoj afriški vsakdan (vključno s hrano) na fatou_toure2002. 

Več od Metina lista

Knjige, ki jih nameravam to poletje prebrati: Slavko Jerič

Avtor: Slavko Jerič, po izobrazbi matematik in psiholog, ki se je našel...
Beri dalje