Avtor: dr. Miran Komac, Romi ga poznajo kot ata. Pojem ni sinonim za očeta; ta je v romskem jeziku dada. Poimenovanje ata je povzeto po ata Smrku, nesporni avtoriteti v skupnosti. Obema je skupno tudi to, da imata sivo brado … Domuje tako na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kot na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pripadniki romske manjšine so narodna manjšina, ki se mukoma približuje pravnemu statusu avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine, zato je njihovo umeščanje v prostor, načrtovanje in urejanje prostora, na katerem bivajo pripadniki romske manjšine, še toliko bolj pomembno. Žal se zdi, da so načrtovalci urejanja prostora v zadnjih letih vse prevečkrat obravnavali romski problem zgolj kot socialni in varnostni. Premalo pa je bilo storjenega na področju povezovanja načrtovanja in urejanja prostora z ohranjanjem identitete pripadnikov romske manjšine, razvojem kulturnega življenja, ekonomskim razvojem in konstrukcijo Romov kot klasične narodne manjšine v Sloveniji.
Romi so ruralna in urbana populacija. Stalno naseljevanje Romov je potekalo počasi. Razloge za pozno stalno naselitev Romov je treba iskati tudi v odnosu slovenskega okolja in slovenskih oblasti, ki so Romom preprečevale stalno naselitev. Pregoni, izgoni in pogromi so spremljali poskuse Romov, da bi si za stalno uredili prebivališče. Na žalost se tudi danes dogaja, da so odklonilne reakcije lokalnega prebivalstva preprečile marsikatero željo Romov, da bi se naselili v naseljih, v katerih Slovenci tvorijo večino. Kljub vsem nesrečam jih človeške vihre niso uspele odplakniti. Obstali so in ostali. Postopoma so nastajala romska naselja. Nekatera so stara sto let, druga nekaj desetletij. Koliko t.i. romskih naselij imamo v Sloveniji? Točne številke nimamo. Nekateri govorijo o številu 103, drugi o 105, tretji o 107.
Pregledna karta poselitve Romov in Sintov v Sloveniji. Avtor karte: Geodetski inštitut Slovenije.
Karta je del Tematskega atlasa romske poselitve v Sloveniji, ta pa je bil izdelan v projektu DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA V OKOLJIH, KJER ŽIVIJO PREDSTAVNIKI ROMSKE SKUPNOSTI. Operacijo je delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Umeščanje Romov v prostor naleti na različne odzive. Včasih se sliši, da je ustvarjanje romskih naselij ustvarjanje getov skozi stranska vrata, povratek k romskim izolatom. Nevarnost je realna. V mnogih lokalnih skupnostih se sicer kažejo namere lokalnih oblasti, da se obstoječa romska naselja legalizirajo in komunalno uredijo. Vendar občinski prostorski načrti ne predvidevajo širitve naselja. Še več, poznane so pobude, da se okoli naselij oblikujejo zeleni pasovi. Če se bo ta princip uveljavil pri urejanju romske prostorske problematike, se bomo čez dobro desetletje ukvarjali s problemom prenaseljenosti romskih naselij, s problematiko romskih slumov.
Ni prav veliko občinskih uprav v Sloveniji, ki bi razmišljale vizionarsko – kako je mogoče filozofijo hendikepa, ki je pogosto prilepljena na romski problem, pretopiti v filozofijo napredka za celotno občinsko skupnost. Dolžnost države je, da romska naselja legalizira, jih postavi na zemljevid ter v naseljih uredi osnovno infrastrukturo: vodo, elektriko, kanalizacijo, odvoz odpadkov, večnamenski prostor. Naselja bi veljalo tudi poimenovati. Od tu dalje pa je razvoj naselja in njenih prebivalcev odvisen od njih samih.
Raziskovalna delavnica “Kako so nekoč živeli Romi?”. Postavljanje šotora – kolibe. Hudeje, julij 2011.
Na tem mestu velja spomniti še na eno značilnost romske populacije v Sloveniji. Romi so populacija (razen skromnih izjem) brez lastništva nad zemljo (njiv, travnikov, gozdov) kot sredstva za preživljanje. Zato je ključnega pomena za dvig socialnega statusa in življenjskega standarda pripadnikov romske narodne skupnosti, dvig človeškega kapitala. Le ustrezen človeški kapital, ki omogoča gradnjo socialnega kapitala ponuja možnost za izhod iz romskega naselja kot potencialnega geta. Posamezniku daje možnost, da si poišče bivanjsko okolje zunaj romskega okolja ali pa, da si z zaslužkom pridobi sredstva za izboljšanje bivanjskih razmer v romskem naselju.
Človeški kapital se nanaša na izobrazbo, znanje in kompetence posameznika; dvig človeškega kapitala bi bilo še najlažje izmeriti s pomočjo dviga izobrazbene ravni pripadnikov romske narodne skupnosti; sam sem nekoč izjavil, da se bo situacija bistveno spremenila tedaj, ko bo na slovenskih univerzah diplomiralo najmanj 50 Romov. Namenoma poudarjam na slovenskih univerzah. Poleg znanja si za časa študija pridobiš kopico prijateljev in znancev, vključiš se v socialna omrežja, ki so ključnega pomena za uveljavljanje lastne pozicije v družbi.
Socialni kapital se nanaša na vključenost posameznikov (v našem primeru pripadnikov romske skupnosti) v družbene vezi in omrežja znotraj romskih naselij ter njihova vključenost v družbeno dogajanje v širšem okolju. Socialni kapital je treba obravnavati tudi z drugega zornega kota; kot pripravljenost pripadnikov večinskega naroda za vzpostavljanje vezi s pripadniki romskega naroda.
Pregledni prikaz števila romskega prebivalstva po občinah v Sloveniji. Avtor karte: Geodetski inštitut Slovenije.
Karta je del Tematskega atlasa romske poselitve v Sloveniji, ta pa je bil izdelan v projektu DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA V OKOLJIH, KJER ŽIVIJO PREDSTAVNIKI ROMSKE SKUPNOSTI. Operacijo je delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Vstopna točka v svet znanja se prične s predšolsko vzgojo. V preteklih letih se je pokazalo, da je metoda, po kateri so z vzgojo romskih otrok pričeli v osnovni šoli, slaba. Otroke so (tudi nasilno) odpeljali v šolo. Neurejene in umazane so ponekod, še ne dolgo nazaj umivali in preoblačili. Brez ustrezne predpriprave na šolo, so bili pogosto predmet zasmehovanja, zmerjanja, maltretiranja. Rezultat te politike je bil, da so romski otroci zelo hitro zapustili šolo in se vanjo niso več vrnili.
Kako smo se testiranja zapisanih idej v zgornjih vrsticah lotili v projektu Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, v katerih živijo predstavniki romske skupnosti? Ključna ideja je bila, da postane romsko naselje izhodišče delovanja projekta.. V romska naselja smo postavili t.i. Romske izobraževalne inkubatorje (RII). Romski izobraževalni inkubator je lahko prostor, pa tudi program, ki se v prostoru izvaja. Če ustreznega prostora nimamo, se projekt RII izvaja kot program pri romskih družinah na domu. S postavitvijo RII v naselja so Romi pridobili prostor, kjer jim nudimo možnost za dvig izobrazbene ravni, znanja in kompetence posameznika. Nudenje učne pomoči otrokom se kaže v izboljšanem učnem uspehu romskih otrok. Inštruktorji (pripadniki romske skupnosti) pridobivajo ustrezno mero odgovornosti, kar krepi njihovo samozavest. Vse to so elementi, ki prispevajo k dvigu človeškega kapitala.
Ugotovimo lahko, da smo z vabljenjem pripadnikov večinskega naroda v romska naselja, kot inštruktorjev, vzgojiteljic v vrtcu, udeležencev nogometne šole, na novo trasirali poti tvorbe (dvig) socialnega kapitala. Sinhrono delovanje po celotnem poselitvenem prostoru Romov v Sloveniji ter tolerantno sodelovanje med pripadniki romske narodne manjšine in pripadniki večinskega naroda prispeva k zavedanju, da so Romi klasična narodna manjšina.
Več o projektu si lahko preberete na tej povezavi.
Dodatno: Med vsemi romskimi naselji v Sloveniji je do sedaj samo naselje Pušča v Prekmurju imelo lastno ime. V okviru projekta smo si postavili nalogo, da poskusimo uradno poimenovati še kakšno romsko naselje. Izbrali smo občino Trebnje, v katerem je romsko naselje z imenom Hudeje – ime ima po bližnjem naselju z večinskih slovenskim prebivalstvom. Slogan projekta je bil: Hudeje danes, Vejar jutri. Ob intenzivni podpori občine se je ideja uresničila 8. aprila 2014. Kraj Vejar je šele drugo naselje z večinsko romskim prebivalstvom v Sloveniji z lastnim imenom in prvo na Dolenskem.
