Z marelami je šment. Čez palec pogledano, jih je doma najmanj deset. Vseh sort, velikih pisanih, malo manjših manj pisanih, kakšna pokvarjena je med njimi, zložljive ni nobene, ker tako praktična pa spet nisem. A ko dežuje, v avtu ziher ni nobene…
Sezona marel na kvadrat. Ena se pokaže s prvim jesenskim dežjem, druga z bero marel na obronkih gozdov. Če hočete, tudi z dežniki in dežnikaricami. Latinski izraz si najdite sami, če koga posebej zanima. Vsi vemo, da ko rastejo, rastejo na polno in več kot pojest se jih ne da. Lahko jih nekaj pustite za seme na rastišču ali pa za kakšnega zapoznelega nabiralca, ki bo pozno popoldne vesel, da še kaj najde.
Okej, nabrane so, očiščene tudi, kaj pa zdaj z njimi. Večina klobuke marel panira in ocvre. Jap, saj so dobre, teleščku manj neprijazne so pripravljene v gobji juhi, solati, tudi z jajčko so prav njamsi. Meni osebno so popečeni klobuki skoraj oh in sploh. Pred časom sem se tudi sama spraševala, kako naj jih še ohranim, razen tega, da bi po pomoti spanirane dala v zamrzovalnik. Zakaj po pomoti? Zato ker nisem ljubiteljica zamrznjenih reči. Klobuke marel sem enostavno posušila zunaj na zraku, položene na časopisni papir. Pri sušenju gob na sploh, je treba biti dosleden, saj če pade tema in rosa na narezane gobe, je konec z njimi. Ko so se posušile, da bi jih lahko zdrobila, sem jih za vsak slučaj še potisnila v ogreto pečico za kakšnih pet minut. Potem sem jih pa res z lahkoto zdrobila med dlanmi. A kaj početi s prahom marel? Zelo hvaležen je kot dodatek pri pripravi gobjih jedi, predvsem juh, ker naredi pravo aromo in okus.
Pa tole solato iz popečenih marel priporočam….simpl. Klobuke, naj se ne ponavljam, da morajo biti brez kakšnih žužkov in travic, lepo popečete na žaru, ohlajene pa zmešate s paradižnikom, česnom in peteršiljem in pokaplajte z olivcem in zmažete s kosom doma pečenega kruha.
Milena Vogrinc
P.S. Objava je del projekta “Vsi drugačni, vsi lačni!”. Če želite v njem sodelovati tudi vi, nam pišite na info@metinalista.si.