Slovenskih »medenih« osem v Bruslju: Insajderska ocena prvega leta mandata naših evroposlancev
25. aprila lani se je z vložitvijo kandidatur začela kampanja za evropske volitve. Mesec kasneje, na dan mladosti 25. maja, pred enim letom smo za pet let izvolili novih osem poslancev, ki so te dni točno na petini mandata. Čeprav so prihodnje evropske volitve še zelo oddaljene, menim, da moramo delo poslancev dosledno spremljati, zato predstavljam kratke osebne izkaznice vseh osmih s ključnimi poudarki in smernicami, ki jih lahko zaznamo po prvem letu njihovega dela v tem mandatu.
Prva pozitivna vest je, da so vsi še vedno poslanci. Nihče ni popoln zabušant, nihče od njih pa še ni zvezda Evropskega parlamenta. Vsi predvsem iskreno podpirajo slovenske čebelarje in slovenski med!
Zanimivo je, da se velika večina še vedno na nek način ukvarja z Balkanom, torej širšo regijo prepoznavajo kot strateško območje za slovensko gospodarstvo, širitev pa edino možnost za prihodnost EU. Imamo kar nekaj podpredsednikov odborov ali delegacij, predstavljajo nas v štirih političnih skupinah, prvič do zdaj – v prvih dveh mandatih smo namreč imeli poslance le pri Evropski ljudski stranki, Liberalcih in Socialistih, in čeprav je bila večina ekološko zelo ozaveščenih imamo zdaj s Šoltesom tudi prvega zares zelenega poslanca, kljub temu, da je bil izvoljen s politično zelo neopredeljenim programom, praktično z bianco menico in bi lahko šel pravzaprav v katerokoli politično skupino levo od sredine.
Kdo so torej naši neposredno izvoljeni poslanci v Bruslju, kakšno pot so si v prvem letu petletnega mandata začrtali, kakšne odgovornosti so prevzeli na svoja ramena in kaj lahko od njih v naslednjih štirih letih pričakujemo? (op. poslanci in poslanke si sledijo po abecednem vrstnem redu)
Ve, kaj hoče: FRANC BOGOVIČ
Nekdanji predsednik SLS, ki so mu očitali, da je zase poskrbel v Bruslju, stranko pa pahnil iz parlamenta, je sodeč po zadnjih aktivnostih zagovornik uporabe sklada za prilagajanje globalizaciji, ki ga nekatere države s pridom izkoriščajo.
No, v Sloveniji smo v celotni zgodovini tega sklada, kljub temu, da so nam propadle celotne gospodarske panoge, uspeli vložiti le eno prijavo, za Muro, in ta je bila zelo uspešna. Bogoviču zato želim obilo sreče pri opozarjanju slovenskih vlad na zamujene priložnosti, kar je v prejšnjem mandatu vztrajno, a dokaj neuspešno počel že Jelko Kacin.
Kot nekdanji kmetijski minister se Franc Bogovič posveča predvsem kmetijstvu, regionalnemu razvoju in koheziji. Morda najbolj odmevna odločitev, ki jo je Bogovič zagovarjal in podprl, je bila ta, da lahko države članice same prepovedo gojenje gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju.
Je nov, ampak očitno ima jasno izdelano vizijo, kaj s svojim petletnim mandatom v Bruslju, in zato, ker sta regionalna in kmetijska politika med glavnimi stebri skupnih evropskih politik, Slovenija kot država članica in ministrstvo pa ne vesta točno, kako se teh dveh politik lotiti, ima Bogovič pomembno nalogo in tudi najvišjo oceno.
Ocena 4.5
Več istega: TANJA FAJON
Ni eksperimentirala, ampak ostaja v svojem ključnem odboru iz prejšnjega mandata, LIBE – državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Še vedno se, malce manj uspešno, poskuša profilirati na področju zunanjih zadev.
Ker so njeno področje vizni režimi, na Balkanu pa smo vize že odpravili, se njeno interesno območje širi z Balkana proti Črnemu Morju, govorim o Moldaviji, čeprav je tudi v južnih republikah še kako prisotna. Odzvala se je tudi na poročilo ameriškega senata o mučenju, ki ga je izvajala CIA, prav tako na trgovino z ljudmi v Sredozemlju.
S Tanjinimi nastopi se praviloma ne moreš ne strinjati, saj gre za človekove pravice in svoboščine, je zelo humana poslanka z modernim pristopom, neprekosljiva v komuniciranju z mediji. Skrb zbuja dejstvo, da SD čakajo volitve prej kot Fajonovo, in v prihodnjih štirih letih se ji lahko stranka, ki je še vedno v počasnem padu, obesi za vrat tako finančno kot vsebinsko – če bo morala biti bolj prisotna doma, bo njeno delo v Bruslju trpelo.
Zadnji mesec na temo migrantov se je izkazala s progresivnimi, evropskimi stališči. Bravo. Zna povezati EU z domačimi temami in se praviloma odziva v realnem času. Tanji Fajon je potrebno priznati predvsem to, da ji je kot edini uspelo vsaj delno popularizirati evropsko politiko med mladimi. Ima utečeno ekipo, ki stoji za njo, za njeno dolgoročno kariero pa bi si v tem madatu želel še več substance kot v prejšnjem.
Ocena 4
Preužitkar z vplivom: LOJZE PETERLE
Edini tam že tretjič. Razen še več zdravja, čebelarstva in skoraj obskurnih misij po svetu težko pričakujemo kaj novega. Ostaja trdno zasidran v Odboru za zunanje zadeve, Japonsko je prepustil Romani Tomc, kot predsednik Delegacije za Makedonijo je med našimi osmimi po statusu najvišje rangirani poslanec. A Makedonija je trenutno en sam kaos.
Njegova glavna kvaliteta je, da ima zaradi dolgega staža ugled in osebni vpliv. Peterle je nekaj težkokategornih vrstnikov tipa Astrid Lulling (5 mandatov) izgubil, a je vendarle verjetno najbolj prepoznaven evroposlanec iz Slovenije. Ima tudi dosledno in učinkovito ekipo.
Slabost: Po dveh mandatih se je verjetno toliko zrutiniral, da se s podrobnostmi ne ukvarja. Ne gre računati nanj, da bo natančno presejal in predeloval gore evropske zakonodaje, ki ne tangira neposredno na njegove relativno osredotočene interese.
Ocena 4
Tako prikupno zelen: IGOR ŠOLTES
Še vedno verjame, a vsi vemo, da je šlo za nateg desetletja. Glede na strankarski debakl si težko predstavljam, da bi zgolj z delovanjem iz Bruslja uspel dobiti še en mandat leta 2019, zato je skoraj vseeno, kaj počne.
V redkih nastopih na domači televiziji je podobno zbegan kot med samo volilno kampanjo, dejstvo, da je denimo so-podpisal kontraproduktivno resolucijo Hrvatov o Šešlju pove precej o njegovi politični naivnosti – proti resoluciji je bila dokaj ostro Tanja Fajon. Porast aktivnosti na vseh možnih področjih kaže, špekuliram, da si skuša dvigniti vsaj statistiko.
A po drugi strani je v zelo progresivni skupini zelenih, ki imajo visoko motiviran in strokoven kader. Je podpredsednik odbora za proračunski nazdor, kar je njegovo področje, in delegacije za Srbijo, kar za novinca ni mačji kašelj. Če najde svojo nišo do konca mandata, bo morda še kaj iz njega, a veliko vpliva zaradi majhne skupine ne bo imel.
Ocena 3.5
Pozorno spremljajte: PATRICIJA ŠULIN
Najbolj neznana, a presenetljivo aktivna. Pri njej je (bil nekaj časa skrivaj) zaposlen sin Janeza Janše, a tudi Robert Velikonja, ki je v Bruslju že tretji mandat. Odbor za proračun ni zanemarljiv, še posebej, ker je podpredsednica.
O njej ne vemo veliko, ne pojavlja se veliko v medijih, a na papirju izgleda, kot da lahko preseneti. Na uradni strani parlamenta ima naštetih veliko aktivnosti, ki so večinoma v sklopu financ, torej ima neko glavno področje, na katerem kot nekdanja davčna inšpektorica vidi. Za uspešno delo v Evropskem parlamentu, ki je žal velikokrat zgolj tehnokratski podaljšek Evropske komisije, političnega »mesa« pa je malo, je ekspertiza na področju nujna, zato ji očitno osredotočenje na eno temo štejem kot velik plus.
Žal je v nastopih mlačna in skrajno nekarizmatična, a ker vsebino postavljam pred formo, ji prizanašam z boljšo skupno oceno. Upam, da se bo v slovenskem prostoru lotila komentiranja kakšne bolj splošne teme, saj morajo biti evropski poslanci vsestranski – so namreč edina neposredna demokratična vez med odločanjem v Bruslju in državljani.
Ocena 4.0
Japonska in zaposlovanje: ROMANA TOMC
Gospa, ki je med med kampanjo pokazala, da ima več karakterja kot ostala dva SDS-ova poslanca skupaj. Pa je to upravičila tudi v parlamentu? Govorov na plenarnem zasedanju ima najmanj med našimi poslanci, a to ni nujno slabo. Določeni poslanci so odlični zakonodajalci, pa se ne zmenijo preveč za minutažo.
Na papirju ima soliden položaj, tudi ona je podpredsednica in sicer Delegacije za Japonsko, poleg tega je polnopravna članica Odbora za socialo in zaposlovanje. Tam bi, denimo, moral biti glede na predvolilne obljube upokojencem Ivo Vajgl, pa je le nadomestni član. Čeprav morda še ni pokazala veliko, ji dam privilegij dvoma, še posebej, če jo bo prehitevala Šulinova. Tekmovanje med ženskami znotraj iste stranke v drugi polovici mandata namreč prinaša presenetljive rezultate.
Zamerim ji konzervativno stališče glede migrantske politike in begunske krize v Sredozemlju, a to da se z njo ne strinjam ne pomeni, da njene prisotnosti v medijskem prostoru in odmerjenih političnih nastopov ne cenim.
Ocena 4
Enfant terrible: IVO VAJGL
Prej, ko bo sebi in volilcem priznal, da je bila upokojenska zgodba le dober volilni manever, prej bomo imeli od njega kaj tam, kjer EU dejansko ima pristojnosti (pokojnine to niso) in kjer on ima potencial. Pa ne, da ne vzdržuje neke konstantne aktivnosti na področju staranja, kar je presenetljivo in pohvalno, problem je v tem, da EU na tem področju (žal) nima najbolj ostrih zob.
Je manj diplomatski, kot to obeta njegov pedigre, in se včasih trmasto izolira celo v lastni skupini, a v drugem mandatu bo zagotovo šel manjkrat z glavo skozi zid. Veliko bolje kot v prvem mandatu ve, kaj v Bruslju početi, a je žal zagrizel v najbolj kislo jabolko – Makedonijo. Morda deloma zaradi prestiža biti poročevalec za pristopno državo, verjetno pa predvsem zato, ker je v ALDE resnici na ljubo edini primeren. Da s to državo »na grbi« človek težko spi, je dokazal že Zoran Thaler, ki je celo afero Sunday Timesa pripisoval prav Makedoncem.
Vajgl je lahko zelo načelen in v svojih bojih izbira prizadeta dolgotrajna krizna območja, ki nimajo veliko zagovornikov v EP, postavi se na stran šibkejšega, ko gre na primer za Zahodno Saharo ali Palestino, in človek mu tudi kak manj načelen izlet v Azerbajdžan skoraj odpusti.
Ocena 4
Mirno spreglejte: MILAN ZVER
Je v Bruslju z namenom, ki nima veliko zveze z EU. Čeprav je vodja slovenske delegacije v ELS, ni preobremenjen z evropsko politiko, še vedno raje spremlja svojo partnerko na njenih zgodovinskih proti-komunističnih odisejadah po domovini. Ima sicer precej nastopov na plenarnih zasedanjih, a so brez neke rdeče niti, verjetno je najbolj eklektičen poslanec, kar smo jih kdaj imeli. Kljub temu ima precej vpliva, saj za njim v teoriji stoji pet slovenskih poslancev na desnici.
Če in ko se osredotoči na projekt v njegovi domeni – kulturi in izobraževanju, lahko stvar izpelje solidno. Žal se prepogosto strankarsko izpostavlja za Janši sorodne oporečnike ELS kot sta Viktor Orban in Nikola Gruevski, da bi ohranjal neko raven kredibilnosti zunaj politične skupine.
Ocena 3.5
Avtor: Andrej Lavtar, v mandatu 2009-2014 vodja pisarne nekdanjega evropskega poslanca Jelka Kacina (ALDE/LDS), od septembra lani občinski svetnik v Občini Jesenice, izvoljen na listi Za boljše Jesenice dr. Ahmeda Pašića, občasno bloger in komentator evropske politike. Na Twitterju ga najdete pod @AndrejLavtar.