Matjaž Gregorič in soavtorji iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so odkrili oralni spolni kontakt pri pajkih. Pajki so znani po svojem nenavadnem spolnem vedenju, predvsem spolnem kanibalizmu, oralni spolni kontakt pa ni dobro dokumentiran.
Imenitno odkritje so 29. aprila 2016 objavili v vrhunski reviji Scientific Reports, ki je del Nature Publishing Group, ene največjih in najprestižnejših založniških hiš.
Matjaž Gregorič, asistent z doktoratom na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija (ZRC SAZU), je s soavtorji raziskoval spolno vedenje Darwinovega drevesnega pajka (Caerostris darwini), velikostno dimorfne vrste iz Madagaskarja, pri kateri so samice nekajkrat večje in težje od samcev.
Odkrili so bogat nabor spolnih vedenj, ki predvidljivo vključuje spolni kanibalizem in iznakaženje spolovil, presenetljivo pa so odkrili tudi, da se samci te vrste med parjenjem rutinsko slinijo v samičina spolovila.
»Izgleda, da je oralni spolni kontakt pri tej vrsti obvezen del spolnega vedenja, saj so ga samci izvajali pred, med in po parjenju, tudi do 100x pri posameznem parjenju«, je izjavil Gregorič, ki je vodil terensko in laboratorijsko delo za to raziskavo.
Matjaž Kuntner, soavtor na članku in predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, je nedavno odkril in opisal vrsto C. darwini, ko je s soavtorji ugotovil, da prav ta vrsta izdeluje največje mreže in najmočnejše predivo. Tokratno zanimivo odkritje zdaj biologiji Darwinovega drevesnega pajka dodaja še nenavadno spolno vedenje.
Oralni spolni kontakt je v živalskem svetu sicer precej redek pojav, z izjemo sesalcev, kjer so felattiu podobna vedenja prisotna pri makakih, lemurjih, bonobih, hijenah, gepardih, levih, delfinih in netopirjih. Kunilingusu podobna vedenja, npr. vedenje, opisano pri tej vrsti pajka, pa so precej redkejša.
Gregorič in soavtorji menijo, da oralni spolni kontakt pri vrsti C. darwini predstavlja samčev mehanizem za povečanje možnosti oploditve samičinih jajc. To vedenje je morda signalizacija kvalitete samici, in/ali ustvarja kemijsko okolje, ki daje prednost spermijem določenega samca pred tistimi drugih samcev.
Raziskavo so v celoti izvedli raziskovalci Biološkega inštituta ZRC SAZU. Dr. Matjaž Gregorič je vodja projekta, soavtorji so dr. Matjaž Kuntner, predstojnik inštituta, dr. Simona Kralj-Fišer in študenta dr. Ren-Chung Cheng in Klavdija Šuen.
Uredništvo Metine liste