Smo moški in ženske res enaki?

človeško telo delčki

Enakopravnost med spoloma je pomemben dosežek sodobne družbe, ki seveda še vedno ni samoumeven, tudi v razvitih državah. Tudi v najbogatejših in najrazvitejših družbah se žal še vedno dogaja spolna diskriminacija na številnih ravneh in seveda tudi Slovenija pri tem ni izjema. Zato si je treba še vedno prizadevati za resnično enakopravnost in enakovrednost med spoloma. Na nekatere od teh problemov opozarja tudi Metina lista, a enakopravnost/enakovrednost/enakost med spoloma ni le to, da bomo moški in ženske imeli enake možnosti za napredovanje na svojih življenskih poteh, enake plače za enako delovno mesto in enakovredno zastopanost v politiki, medijih in drugih področjih družbenega življenja.

Enakost oziroma boljše rečeno različnost med spoloma ima še številne druge vplive na naša življenja, ki se jih mnogokrat ne zavedamo, ker jih niti ne poznamo.

Vsi vemo, da smo moški drugačni od žensk. Povprečen moški je nekoliko višji kot povprečna ženska, ima nekoliko več kilogramov (zaradi višine, ne zato, ker bi bilo med moškimi več takšnih s prekomerno telesno težo, čeprav se tudi urejanje telesne teže razlikuje med spoloma), nima prsi, nikoli ne bo noseč, če naštejem samo nekatere najbolj znane in očitne razlike. A različnost se ne ustavi tu, razlike so tudi v delovanju naših teles, pa ne le v procesih, ki urejajo razmnoževanje, ki seveda potekajo različno. Razlike v delovanju moškega in ženskega telesa najdemo na primer v jetrih, kar je zelo pomembno zaradi razgrajevanja zdravil, saj lahko isto zdravilo ostaja v telesu moškega in ženske različno dolgo časa in ima posledično lahko različen učinek v moškem ali ženskem telesu. Razlike so v delovanju srca in v številnih drugih organih/tkivih, kar se kaže tudi v pomembnih razlikah v pojavnosti različnih bolezni med spoloma, ki so še kako resnične. Sem sodijo tudi razlike v pojavnosti duševnih in nevrodegenerativnih bolezni, ki so nedvomno posledica razlik v strukturi in delovanju možganov. Tu ne bom šel v podrobnosti, čeprav kot nevroznanstvenik, ki se ukvarja ravno s področjem razvoja možganov, to področje dobro poznam, a to ni namen tega prispevka in s tem prispevkom ne nameravam sprožiti razprave na to temo.

Study of human body's proportions. Artist: Ingeborg Bernhard (Schnorch). Via Wikimedia.
Study of human body’s proportions. Artist: Ingeborg Bernhard (Schnorch). Via Wikimedia.

Vsi se torej strinjamo, da moški in ženske nismo enaki in, tukaj moram takoj poudariti, da različnost absolutno ne pomeni, da je en spol v celoti ali samo v neki lastnosti, ki je različna med spoloma, boljši ali slabši. Tako moški kot ženske smo enako dobri, enakovredni, smo pa različni, a tega se v zadnjih letih in desetletjih pogosto ne zavedamo dovolj, ko smo ob želji po večji enakopravnosti spolov začeli enačiti enakost, enakovrednost in enakopravnost.

Angleška beseda gender equality se lahko prevede tako enakost spolov kot enakopravnost spolov, ali pa tudi enakovrednost spolov, v Sloveniji pa se je v zadnjem času uveljavil predvsem prvi izraz, enakost spolov. Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uporablja izraz enakost spolov, ki pa ima pomanjkljivosti in ni najbolj primeren. Kot sem na hitro že pojasnil, moški in ženske vsekakor nismo enaki in mislim, da nam je to vsem jasno, zato je mnogo bolj ustrezen izraz enakopravnost ali pa morda enakovrednost.

Iz enakosti in želje po tem, da bi naredili moške in ženske enake (namesto enakopravne oziroma enakovredne), so namreč v preteklih desetletjih izšle tudi marsikatere napake, ki so najpogosteje prizadele ravno ženski spol, ki se je hkrati ves čas boril za enakopravnost (ali enakost).

Ne bom našteval vseh primerov (za nekaj več primerov lahko bralec pogleda stran gendered innovations, ki je rezultat Evropsko – Ameriškega projekta o enakopravnosti spolov in razlikah med spoloma, pri katerem je sodeloval tudi avtor tega zapisa), a naj omenim le dva zelo jasna in očitna primera zapostavljenosti žensk zaradi preambule o enakosti spolov. Prvi tak primer sem omenil že na začetku in sicer so to zdravila. Raziskovalci že od bazičnih raziskav naprej v veliko večji meri izvajajo raziskave z uporabo moških laboratorijskih živali in izsledke nekritično prenašajo na oba spola. Podobno je bilo do nedavno v kliničnih raziskavah, kjer se spolu ni posvečalo preveč pozornosti, čeprav danes vemo, da se zdravila lahko različno hitro presnavljajo in da lahko različno delujejo v moškem ali ženskem telesu. To se sicer zdaj počasi spreminja in v lanskem letu je ameriška agencija za zdravila (FDA) prvič odobrila uporabo nekega zdravila v različnih dozah za moške in ženske, ker so ugotovili, da se pri ženskah izloča iz telesa veliko počasneje, a še vedno je velika večina zdravil, ki jih imamo danes na trgu, prilagojena moškemu telesu, a, kot smo ugotovili, moško in žensko telo nista enaka.

Drug tak primer je varnost v avtomobilih. Marsikdo se bo vprašal, kaj pa ima varnost v avtomobilih s spolom? Pa ima. Kot rečeno in kot vsi vemo, se povprečni moški in ženske razlikujemo v velikosti in telesni teži. In komu mislite, da so bile podobne prve lutke v avtomobilih pri testiranju varnosti? Verjetno ste uganili, da niso bile narejene kot povprečna ženska, temveč kot povprečen moški! In da, izkazalo se je, da varnostni sistemi v nekaterih avtomobilih niso bili enako varni za moške in za ženske. To se je sicer spremenilo in danes testirajo tako lutke, narejenih po vzorcu ženske kot moškega, še vedno pa so iz testiranja izvzete npr. noseče ženske, ki jim varnost v avtomobilu ni prilagojena.

Ženske in moški torej nismo enaki in s prepričevanjem, da smo enaki, si bomo samo škodovali.

Vsekakor bi morali biti enakopravni in enakovredni tako, kot je že pred skoraj 100 leti rekel velik borec za človekove pravice Martin Luther King, All men are born equal. Zato bi bilo prav, da bi nehali govoriti o enakosti med spoloma, temveč bi morali poudarjati različnost, a hkrati enakopravnost in enakovrednost, kajti le tako bomo dosegli enake možnosti za oba spola, tudi pri tako banalnih vsakdanjih stvareh, kot so zdravila ali varnost v avtomobilu.

 

gregor majdič
Dr. Gregor Majdič (foto: osebni arhiv)

Avtor: dr. Gregor Majdič, raziskovalec, ki se ukvarja s proučevanjem spolnih razlik v možganih. Je aktivni udeleženec mednarodnega projekta Gendered innovations, v katerem so zbrani raziskovalci iz ZDA in EU proučevali razlike med spoloma, rezultati pa so bili predstavljeni tudi na Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu. Trenutno pa je aktiven član ekspertne skupine v okviru projekta EU Genmed, financiranega s strani EU, ki bo poskušal pripraviti smernice za nadaljnji razvoj proučevanja razlik med spoloma in upoštevanju le-teh v klinični medicini.

Več od Metina lista

Danaja Vegelj, deklica za vse

1. Kdo si in kaj počneš? Danaja Vegelj, deklica za vse. Po...
Beri dalje