V slovenskem sindikalnem prostoru, podobno velja tudi za evropskega, je v zadnjem obdobju opaziti močan neenakomeren trend upada sindikalnega članstva, in to kljub temu, da se z leti število sindikatov v Sloveniji povečuje.
V prvi polovici devetdesetih let je stopnja sindikaliziranosti naglo upadla, v desetletju od 1995 do 2005 se je gibala okrog 40 %, od polovice prejšnjega desetletja pa spet, ob občasnih nihanjih, v osnovi strmo upada.
STOPNJA SINDIKALIZIRANOSTI
Z leti se število sindikatov v Sloveniji povečuje. Na začetku tranzicije sta bili skoraj dve tretjini sindikalnega članstva vključeni v eno samo konfederacijo, v najnovejšem obdobju (po meritvah iz leta 2015) največja konfederacija pokriva le še dve petini vsega sindikalnega članstva, medtem ko je ostalo članstvo porazdeljeno med druge konfederacije ter panožne in podjetniške sindikate.
GRAF 1: Primerjava deleža sindikaliziranosti in aktivne populacije. Vir: Slovensko javno mnenje, 1991 – 2015.
KDO SO ČLANI IN ČLANICE SINDIKATOV
Gibanje strukture sindikalnega članstva sem preverila glede na starost, izobrazbo, položaj na delovnem mestu in sektorsko pripadnost (javni in realni sektor) populacije.
Spremembe so opazne v izobrazbeni strukturi sindikalnega članstva, kjer opazimo predvsem povišanje deleža visoko izobraženih ter upad deleža osnovnošolsko izobraženih.
Spremembe v vrstah sindikalnega članstva se v obdobju samostojne Slovenije dogajajo tudi na področju sektorske distribucije. Posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da generacijske prenove sindikalnega članstva skoraj ni oziroma je zelo šibka.
GRAF 2: Delež dveh starostnih skupin v sindikalnem članstvu (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015).
Strukturo sindikatov sem preverila tudi glede na levo ali desno politično opredelitev in ugotovila, da se sindikalno članstvo v Sloveniji giblje na polu od levega do levo-sredinskega, toda vedno ostaja na levem polu politične opcije.
Primerjava levo in desno opredeljenih znotraj sindikalnega članstva pokaže, da je v sindikatih skozi vse časovno obdobje, od leta 1991 do leta 2015, več levo kot desno usmerjenih članov.
V prelomnem obdobju, ko se je menjala orientacija oblasti in ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo (obdobje od 2003 do 2005), se deleža levo in desno usmerjenih skoraj izenačita, saj razlika med njima znaša le eno odstotno točko. V zadnjih dveh meritvah (2014 in 2015) pa je razlika med levo in desno usmerjenimi največja izmerjena do zdaj, in sicer leta 2014 ta znaša 14 odstotnih točk in leta 2015 kar 17 odstotnih točk.
GRAF 3: Levo-desna opredelitev sindikalnega članstva (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015).
PERCEPCIJA FUNKCIJE SINDIKATOV
Osnovna funkcija sindikatov je po definiciji izboljšanje pogojev dela in zagotavljanje varnosti zaposlitve. V Sloveniji Ustavno sodišče v odločbi iz leta 1992 navaja, da je treba s pojmom sindikata razumeti vsako organizacijo ali združenje delavcev, katerega namen je izboljšati in zavarovati interese delavcev, ne glede na naziv.
Preverila sem, ali obstajajo razlike pri percepciji funkcije sindikatov med člani in nečlani prav na področju varnosti zaposlitve, pri zagotavljanju dobrih delovnih pogojev ter pri zaščiti interesov delavcev. Za empirično podlago smo izbrali dva indikatorja, vključena v raziskavo ISSP leta 2005 (Malnar in skupina 2005):
- Sindikati so zelo pomembni za varnost zaposlitve.
- Brez sindikatov bi bili delovni pogoji bistveno slabši, kot so zdaj.
Naslednja dva indikatorja pa sta vključena v raziskavo leta 2015 (Hafner-Fink in skupina 2015):
- Delavci potrebujejo močne sindikate za zaščito svojih interesov.
- Močni sindikati so slabi za slovensko gospodarstvo.
Podatki torej kažejo, da splošna javnost vidi sindikate v funkciji zaščite interesov delavcev. Razlike, ne glede na to, da je indikator v primerjavi z letom 2005 nekoliko spremenjen, so v raziskavi leta 2015 še večje. V obdobju med obema meritvama se je namreč »zgodila« gospodarska kriza, ki je vplivala tudi na dojemanje funkcije sindikatov med splošno javnostjo, še posebno pa so spremembe v stališčih opazne med člani sindikatov.
Ocena funkcije sindikatov je zelo povezana tudi s samim zaupanjem v sindikate.
Pokaže se, da je zaupanje v sindikate med njihovimi člani višje kot med nečlani.
Kaj pa sam odnos do dela in odnos do pojma »sindikalne pravice delavcev«? V Sloveniji dojemanje dela ni odvisno od sindikalnega članstva, pojem »sindikalne pravice delavcev« pa je vedno ocenjen kot pozitiven.
Opomba: Daljši zapis, podlaga zanj je bila magistrska naloga »Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes«, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov, kjer so navedeni tudi uporabljeni podatkovni viri.
——————————
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP. Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).