Podnebne spremembe so postale eden največjih izzivov sodobne družbe. Dvig povprečnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski pojavi, izguba biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov ter onesnaževanje zraka, tal in voda neposredno vplivajo na kakovost našega življenja. Vzroki so jasni. Intenzivna industrijska rast, hitra urbanizacija, globalni transport, naraščajoča poraba energije ter način, kako pridobivamo, predelujemo in uporabljamo materiale.
Evropa se na te izzive odziva z enim najobsežnejših razvojnih projektov v zgodovini – zelenim prehodom. Cilj je jasen, do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina. To zahteva globoko preobrazbo energetike, prometa, industrije, proizvodnje materialov, rabe zemljišč in gospodarjenja z viri. Vendar zeleni prehod ne pomeni le zamenjave fosilnih goriv z obnovljivimi viri ali uvajanja električnih vozil. Gre za celovit sistemski premik, ki zahteva nov način razmišljanja, nove tehnologije, nove materiale in predvsem odgovorno ravnanje z naravnimi viri.
Materiali imajo pri tem osrednjo in pogosto premalo izpostavljeno vlogo.
Za vse zelene tehnologije, od sončnih celic, vetrnih turbin, izkoriščanja energije morja do shranjevanja energije in proizvodnje zelenega vodika, potrebujemo ogromne količine kovin in mineralov.
Mnogi od teh elementov so strateški in kritični, njihovo pridobivanje pa je povezano z velikimi okoljskimi, energetskimi in družbenimi izzivi. Z drugimi besedami: zeleni prehod prinaša dodatne zahteve in predvsem količine materialov, in to hitro, zato moramo razumeti tako koristi kot tudi tveganja zelenih tehnologij.
Čeprav so zelene tehnologije ključne za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je treba poudariti, da nobena tehnologija ni popolnoma »zelena«.
Vsaka prinaša tudi stranske učinke, od rudarjenja surovin, energetsko intenzivnih proizvodnih procesov, vplivov na pokrajino, do izzivov pri razgradnji in recikliranju na koncu življenjske dobe. Če teh vidikov ne obvladamo, lahko nehote ustvarimo nove okoljske in družbene probleme. Največkrat ne doma, temveč tisoče kilometrov stran, kjer se pridobiva večina surovin za evropske zelene tehnologije.
Slika: Globalni vpliv okoljskih sprememb (vir: WMO)
Zato mora biti zeleni prehod preudaren, znanstveno utemeljen in celovit, temelječ na analizah celotnega življenjskega cikla, odgovornem upravljanju z viri, naprednih materialih, krožnem gospodarstvu ter tehnoloških inovacijah. Le tako lahko zagotovimo, da bodo okoljske koristi resnično pretehtale nad morebitnimi negativnimi posledicami.
V prihajajočih devetih tematskih zapisih bodo podrobneje predstavljena ključna področja, ki oblikujejo zeleni prehod in njegove izzive. Pri tem bo poudarek na dejanskih priložnostih, pa tudi na tehničnih, okoljskih in materialnih omejitvah, ki jih moramo poznati, če želimo, da bo zeleni prehod resnično trajnosten. Prihajajoči zapisi bodo vključevali:
- Okoljski vplivi in globalni kontekst
- Industrija, proizvodnja ter energetsko intenzivne panoge
- Vpliv transporta na okolje
- Izzivi proizvodnje energije in razogljičenja energetike
- Vloga materialov v zelenih tehnologijah
- Ključni izzivi e-mobilnosti
- Izzivi sončnih celic in izrabe sončne energije
- Izzivi vetrne energije in vetrnih turbin
- Zeleni vodik – obljube, realnost in omejitve