Svoboda akademskega delovanja CEU je ogrožena

(foto via CEU Facebook)

Objavljamo poziv nekdanjih in sedanjih slovenskih študentov (op. vsa poimenovanja v množini se nanašajo na osebe obeh spolov), predavateljev in sodelavcev Srednjeevropske univerze (CEU), ki bi javnost radi opozorili na izjemen pomen ter akademsko odličnost te ustanove in izpostavili grobost napada nanjo.

V torek, 4. aprila 2017, je madžarski parlament po skrajšanem zakonodajnem postopku, namenjenim za varovanje interesov nacionalne varnosti in obrambe, ter brez posvetovanja z znanstveno sfero in vsakršne javne razprave sprejel amandmaje k zakonu o visokem šolstvu, ki Srednjeevropski univerzi (Central European University, CEU) v Budimpešti onemogočajo nadaljnje delovanje.

Nerazumni in neživljenjski pogoji, ki jih postavlja nova zakonodaja, univerzi preprečujejo nadaljevanje raziskovalnega in izobraževalnega dela.

Menimo, da zakonodajne spremembe predstavljajo nelegitimen poseg v akademsko svobodo, ki nima precedensa v Evropi po padcu Berlinskega zidu. Do enakega zaključka so prišle najuglednejše znanstvene ustanove po vsem svetu. Amandmaje je zavrnila Madžarska akademija znanosti in skoraj vse relevantne akademije v Evropi in drugod, vključno s krovnimi organizacijami ALLEA (All European Academies) in EUA (European University Association). Proti zakonu je protestiralo 20 Nobelovih nagrajencev, nekdanji generalni sekretar OZN Anan, najpomembnejše ameriške in evropske univerze ter mnogi drugi. Nestrinjanje z amandmaji je izrazila tudi več desettisočglava množica na štirih protestih v Budimpešti, ki so jih iniciirali študentje madžarskih univerz. Ravno tako so amandmaje obsodile številne najvišje politične institucije v EU, vključno s predstavniki Evropske komisije in predsednikom Zvezne republike Nemčije.

Obstoj CEU je vprašanje, ki presega notranje zadeve ene države. »Lex CEU« je v očitnem nasprotju z načeli, na katerih temelji Evropska Unija. Predstavlja precedens, ki sporoča, da je akademska svoboda v EU odvisna od politične volje trenutne oblasti v posameznih državah članicah.

POMEN SREDNJEEVROPSKE UNIVERZE – CEU

CEU je mednarodna zasebna univerza, ki od leta 1991 domuje v Budimpešti. Deluje v angleškem jeziku in je akreditirana tako na Madžarskem kot v zvezni državi New York. Namenjena je predvsem izobraževanju na podiplomski ravni na področju družboslovja, humanistike in pravnih ved, matematike in okoljske znanosti. Šteje okoli 1.400 študentov iz 100 držav in zaposluje skoraj 400 predavateljev, ki jim je na voljo izjemno kakovostna infrastruktura za študij.

CEU je bila zasnovana na začetku demokratične tranzicije s strani nekdanjih disidentskih razumnikov kot univerza po anglosaškem vzoru, namenjena modernizaciji visokošolskega izobraževanja in promociji vrednot akademske svobode, pluralizma, odprte družbe, demokracije in kritične misli v državah nekdanjega Vzhodnega bloka. V zadnjem desetletju se je vpliv univerze razširil preko prvotnih regionalnih okvirov. Podobno kot EUI (European University Institute iz Firenc), s katero že desetletja tesno sodeluje, je CEU namenjena preseganju nacionalnih pregrad na področju znanosti in raziskovanja.

CEU je neprofitna ustanova. V skladu z običajnim modelom zasebnih univerz v anglosaškem svetu se financira iz posebnega donatorskega sklada (endowment), ki omogoča nemoten in od države neodvisen način financiranja, brezplačen študij za večino študentov in sistem štipendiranja za doktorske študente. Program je intenziven, zahteva veliko naporov od študenta in profesorjev ter hkrati ponuja možnost, da razvijajo sposobnosti zahtevnega akademskega raziskovanja.

Na njej je diplomiralo več kot 14.000 študentov, ki zasedajo ugledna mesta v znanosti, gospodarstvu, pravu, politiki in nevladnem sektorju širom po svetu, tudi v Sloveniji.

Vrhunskost CEU potrjujejo številne mednarodne lestvice. Na svojih področjih je med najvišje rangiranimi na svetu, med »mladimi« univerzami, ustanovljenimi v zadnjih 50. letih, pa se uvršča med 40 najboljših. Njena Poslovna šola je najboljša v Srednji Evropi. Danes je CEU srednje-vzhodnoevropska znanstvena in izobraževalna institucija, ki je verjetno najbolje integrirana v mednarodne raziskovalne tokove. Predstavlja nepogrešljivo platformo pri mednarodnem uveljavljanju znanstvenikov iz regije, vključno s Slovenijo. Mreža, ki jo je vzpostavila skozi 25 let obstoja, je poleg tega ključen vzvod, ki znanstvenikom iz Srednje in Vzhodne Evrope omogoča uspešno konkuriranje na evropskih in mednarodnih razpisih.

CEU JE TUDI SLOVENSKA UNIVERZA

Številna evropska mesta od Dunaja do Vilniusa so ponudila, da sprejmejo CEU, kar kaže na veliko solidarnost in interes po ohranjanju njenega nadaljnjega delovanja. Kljub temu je nujno zagotoviti obstoj CEU v Budimpešti, kjer je vključena v mrežo povezanih institucij, med katere velja omeniti zlasti Open Society Archives.

CEU je bila zasnovana za študije držav tranzicije, zato s svojo raziskovalno dejavnostjo aktivno prispeva k boljšemu razumevanju specifičnih vprašanj, povezanih s slovensko stvarnostjo. Omogoča vključevanje Slovencev v mednarodno akademsko sfero in pomembno mreženje.

Njeno zaprtje ali selitev izven regije bi imelo negativne učinke v Sloveniji. Zato je nujno, da se slovenska znanstvena sfera in javnost odločno zavzameta za njen obstoj. Pomen CEU daleč presega nacionalni značaj in njen obstanek je v vitalnem interesu srednjeevropske, torej tudi slovenske znanosti, družbe in gospodarstva.

POZIV K PODPORI IN DELOVANJU V PRID AKADEMSKI SVOBODI

Dosedanji pravni status CEU je povsem primerljiv s stotino podobnih mednarodnih izobraževalnih ustanov po svetu in je v skladu s priporočili OECD. Narava zakonskih dopolnil, spreminjajoče se izjave oblasti glede njihovega smotra, zlasti pa način, na katerega so bila sprejeta, napeljujejo k nedvoumnemu zaključku, da gre za napad na akademsko svobodo iz dnevnopolitičnih razlogov.

Zato pozivamo vse ljudi dobre volje, predvsem pa znanstvenike, raziskovalce, gospodarstvenike, izobražence, pedagoge, književnike, novinarje, nosilce javnih funkcij in druge javne osebnosti, da s podpisom te izjave zahtevajo spoštovanje znanstvene in akademske svobode v EU.

Vabimo vas tudi, da se nam 17. 4. pridružite pri globalni akciji solidarnosti in na vseh primernih forumih ter z vsemi legitimnimi sredstvi zahtevate preklic zakonodaje, ki Srednjeevropski univerzi onemogoča nadaljevanje dragocenega dela, ki je v zadnjih 26 letih pripomoglo k dvigu kakovosti znanosti in visokošolskega izobraževanja v srednje in vzhodnoevropski regiji.

 

Poziv k podpori Srednjeevropski univerzi – CEU

 

Nekdanje in trenutne študentke in študentje

Aleš Vidmar (POLS 2004)

Alen Novalija (HIST 2009)

Alenka Švab (SOCI 1995)

Alenka Valher (Business school, ? )

dr. Ana Marija Sobočan (GENS 2005)

Anja Koletnik (GENS 2014)

Anja Šter (NATI 2011)

Borut Mekina (IRES 2001)

Darja Boršič (ECON 2000)

Dominik Derenčin (IRES, Doktorski kandidat)

dr. Igor Guardianchich (POLS Postdoc fellow 2013)

Inna Novalija (ECON 2007)

Jasmina Jakomin (SOCI 2006)

dr. Jasminka Dedić (LEGS 2002)

dr. Jovana Mihajlović Trbovc (NATI 2009)

dr. Julija Sardelić (NATI 2011)

dr. Jurij Toplak (LEGS 2000)

dr. Karmen Marguč (PHIL 2010)

dr. Katarina Keber (HIST 1999)

Luka Lisjak Gabrijelčič (HIST, Doktorski kandidat)

dr. Maja Malec (PHIL 2010)

Maja Skalar (LEGS 2011)

Marko Kirn (LEGS 2001)

Maruša Gortnar (GENS 2002)

dr. Matej Makarovič (SOCI 1995)

dr. Matjaž Bizjak (MEDS 2000)

dr. Matjaž Vesel (MEDS 1994)

Mojca Križnar (IRES 1997)

Mojca Žgeč (ENVIR 2004)

Oskar Mulej (HIST, Doktorski kandidat)

Pavle Flere (LEGS 2004)

dr. Peter Stanković (SOCI 1995)

Roman Vogrinc (HIST 1995)

Samo Bohak   (NATI 2011)

dr. Sašo Jerše (HIST 1999)

Suzana Saptefrati (GENS 2001)

Tamara Žerjav (GENS 2012)

dr. Tanja Mastnak (zgodovina in filozofija umetnosti in arhitekture 1995)

Tomaž Ivešić (HIST 2016)

Tomaž Potočnik (HIST, magistrski študent)

dr. Urša Mavrič (PHIL 2013)

dr. Veronika Bajt (SOCI 1999)

dr. Živa Humer (GENS 2004)

 

Predavateljice in predavatelji

red. prof. dr. Milica Antić Gaber

izr. prof. dr. dr. Vlasta Jalušič

red. prof. dr. dr. Matevž Tomšič

 

Podporniki  

izr. prof. dr. Matej Avbelj

doc. dr. Bojan Balkovec

dr. Miha Brejc

mag. Nataša Briški

dr. Jože Dežman

izr. prof. dr. Mladen Dolar

prof. dr. Sergej Flere

dr. Pavel Gantar

Gregor Golobič

red. prof. ddr. Igor Grdina

Drago Jančar

doc. dr. Nikolai Jeffs

doc. dr. Miran Jus

izr. prof. dr. Zdravko Kobe

prof. dr. Andreja Kocijančič

dr. Gorazd Kocijančič

dr. Neža Kogovšek Šalamon

red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak

dr. Tatjana Kozjek

red. prof. dr. Roman Kuhar

doc. dr. Miran Lavrič

izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič

red. prof. dr. Oto Luthar

red. prof. dr. Olga Markič

red. prof. dr. Igor Masten

doc. dr. Aleš Maver

Miha Mazzini

dr. Jernej Mlekuž

izr. prof. dr. Janez Mlinar

dr. Gregor Moder

red. prof. dr. Boris A. Novak

mag. Brankica Petković

doc. dr. Maja Petrović-Šteger

doc. dr. Mojca Pajnik

red. prof. dr. Jernej Pikalo

dr. Renato Podbersič ml.

izr. prof. dr. Igor Pribac

Alenka Puhar

prof. dr. Dimitrij Rupel

prof. dr. Renata Salecl

izr. prof. dr. Vasilka Sancin

dr. Ana Slavec

Lilijana Stepančič

prof. dr. Jure Stojan

red. prof. dr. Ivan Svetlik

Majda Širca

dr. Kaja Širok

Jožef Školč

izr. prof. dr. Gregor Tomc

prof. dr. Žiga Turk

red. prof. dr. Marko Uršič

Žiga Vavpotič

red. prof. dr. Marta Verginella

dr. Peter Verovšek

dr. Gregor Virant

prof. dr. Peter Vodopivec

mag. Marko Voljč

red. prof. dr. Franci Zore

red. prof. dr. Igor Ž. Žagar

prof. dr. Slavoj Žižek

dr. Tamara Griesser-Pečar

prof. dr. Rok Stergar

Jasna Kontler

Več od Metina lista

Nevarnost intimnopartnerskega nasilja podcenjujemo in ne ukrepamo dovolj odločno

V letošnjem letu skoraj ni minil mesec, da ne bi mediji poročali...
Beri dalje