V rubriki TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, na poljuden način povzemamo aktualne odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Za novo rubriko smo se odločili, ker menimo, da bi morala biti širša slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
Prvi sklop objav najdete na TEJ povezavi, v nadaljevanju pa lahko berete povzetke novega nabora nedavnih dosežkov slovenske znanosti, s povezavami do originalnih člankov v znanstvenih revijah. (1) Dokaz vpliva virusa Zike na plod, (2) biološka mikrovlakna in njihove lastnosti, (3) družbeni pritisk in denarne spodbude, (4) segmentacijo ljudskih pesmi in (5) geomorfologijo malvazije smo v rubriko #TOPobjave uvrstili na podlagi svetovne odmevnosti njihovih člankov.
Želimo vam veselo širjenje obzorij, pa ne zamudite naših naslednjih TOP objav!
DOKAZ VPLIVA VIRUSA ZIKE NA PLOD
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila širjenje virusa Zika za javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena. Sumi o povezavi med okužbo v nosečnosti in prirojenimi okvarami živčevja so se množili, a neposredna vzročna povezava ni bila konkretno dokazana.
Raziskovalke in raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Tatjana Avšič Županc, Miša Korva, Mateja Poljšak Prijatelj, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Miroslav Petrovec, Jernej Mlakar, Mara Popović, Jerica Mraz, Alenka Vizjak in Jože Pižem) ter Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Nataša Tul, Vesna Fabjan Vodušek in Tina Vesnaver Vipotnik) so prvič doslej jasno pokazali bolezenske spremembe v možganih ploda, ki so povezane s prenosom virusa Zika z matere na plod.
Gre za primer zdrave Evropejke, ki je med bivanjem v Braziliji ob koncu prvega trimesečja nosečnosti prebolela vročinsko bolezen. V 32-em tednu nosečnosti so bili ugotovljeni zastoj rasti, mikrocefalija in kalcifikacije v možganih ploda. Ob medicinski prekinitvi nosečnosti je bila potrjena mikrocefalija, skoraj popolna odsotnost možganskih vijug in hidrocefalus. Ugotovitve so močan dokaz, da so prirojene okvare osrednjega živčevja, povezane z okužbo z virusom Zika v nosečnosti, posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.
Rezultate so raziskovalke in raziskovalci objavili v reviji The New England Journal of Medicine.
SLIKA: Primerjava prizadetih (levo) in neprizadetih možganov (desno).
BIOLOŠKA MIKROVLAKNA IN NJIHOVE LASTNOSTI
Biološka mikrovlakna so izjemni materiali z različnimi lastnostmi, kot so visoka odpornost na obrabo, elastičnost in bio-razgradljivost. Danes obstaja malo tehnik, ki bi lahko učinkovito določile površinske lastnosti takih vlaken.
Simon Čopar, Miha Ravnik, David Seč in Slobodan Žumer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so s kolegi iz Lizbone pokazali, kako izkoristiti sinergijo eksperimentov, simulacij in matematike za prepoznavanje površinskih lastnosti bioloških mikrovlaken z opazovanjem sidranja na vlakna nanesenih mikro-kapljic tekočega kristala. Tako so uspeli prepoznati površinsko morfologijo mikrovlaken in pajkovih svilenih vlaken.
Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America.
SLIKA: Vlakno mikronske debeline: Elektronsko mikroskopska slika (H); Polarizacijska mikroskopija vlakna, obdanega s tekoče kristalno kapljico, kjer so molekule paralelne površini vlakna in pravokotne (I) ali paralelne (L) zunanji površini kapljice; Simulirane slike (J,M) in shematično predstavljene ureditve molekul v kapljicah (K,N).
DRUŽBENI PRITISK IN DENARNE SPODBUDE
Organizacije pogosto uporabljajo dva tipa mehanizmov, s katerimi želijo usmerjati vedenje zaposlenih in vplivati na povečanje njihove uspešnosti: denarne nagrade ter družbene spodbude.
Mina Ličen, Sergeja Slapničar (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Grega Repovš (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) so s kolegi iz Rotterdama proučevali, kako denarne nagrade v primerjavi z družbenim pritiskom vplivajo na kognitivni nadzor, kar zajema načrtovanje miselnih nalog, njihovo izvedbo, držanje pozornosti, itn.
Ugotovili so, da zgolj navodila »delaj bolje« vplivajo na izboljšanje kognitivnega nadzora, ki vodi v izboljšanje uspešnosti, medtem ko družbeni pritisk in denarne nagrade uspešnost rahlo še povišajo, vendar pa med njima ni značilnih razlik.
Rezultate so objavili v reviji Frontiers in Psychology.
SLIKA: Ilustracija eksperimenta.
SEGMENTACIJA LJUDSKIH PESMI
Računalniška analiza glasbe omogoča enostavno iskanje vzorcev in ponovitev v pesmih. Za posebno zahtevno se izkaže analiza posnetkov, ki so nastali v vsakdanjih okoljih, na primer tisti, ki jih pri svojem terenskem delu zajamejo etnomuzikologi. Pri tovrstnih posnetkih je prisotnega veliko šuma in nepravilnosti v samih izvedbah, kot so netočno petje, sprememba intonacije, spremenljiv tempo, pozabljeno besedilo ipd.
Ciril Bohak in Matija Marolt s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sta razvila algoritem za analizo (segmentacijo) zvočnih posnetkov ljudskih pesmi na ponavljajoče dele – kitice. Razvit pristop naslavlja tovrstno problematiko, pri čemer metoda za izračun segmentacije uporablja tehniko dinamičnega ukrivljanja časa in verjetnostni model za čim točnejšo napoved mej segmentov.
Rezultate sta objavila v reviji Mathematical Problems in Engineering.
SLIKA: Meje segmentov v spektrogramu zvočnega signala.
GEOMORFOLOGIJA MALVAZIJE
Vinarska dejavnost je pomemben del slovenske ekonomije. Ob čedalje kvalitetnejših vinih postaja jasno, da na kvaliteto grozdja in vina, poleg dobrega vinarja, močno vplivajo tudi naravni (geogeni) pogoji. Ti se razlikujejo med posameznimi vinogradi, pogosto pa so različni celo znotraj istega vinograda.
Ena od najpomembnejših naravnih danosti je geomorfološka lega, saj vpliva na osončenje, mikroklimo, drenažo ter globino in sestavo prsti. To dejstvo so potrdili Petra Jamšek Rupnik (Geološki zavod Slovenije), Franc Čuš (Kmetijski inštitut Slovenije) in Andrej Šmuc (Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani).
Oni so namreč leta 2008 proizvedli dve vini iz dveh različnih lokacij znotraj istega vinograda v Vipavski dolini. Kljub identičnimi vinarskimi tehnikami, sta vina pokazala zelo različne lastnosti, kar jasno nakazuje na pomen geomorfoloških lastnosti.
Rezultati so objavljeni v reviji Acta geographica Slovenica.
SLIKA: Vipavski vinograd.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave