V aprilski izdaji TOP objav slovenskih znanstvenic in znanstvenikov več o vrhunskih raziskavah: (1) gnezditveni vzorci ptic opozarjajo na klimatske spremembe, (2) iskanje virov gravitacijskih valov, (3) pametni materiali in oblikovni spomin, (4) omrežja sodelovanj znanstvenikov in (5) zasebno komuniciranje pripadnikov in pripadnic oboroženih sil.
TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
1. GNEZDITVENI VZORCI PTIC OPOZARJAJO NA KLIMATSKE SPREMEMBE
Dvigovanje morske gladine je ena izmed očitnejših posledic podnebnih sprememb. Obalni pas, ki v svetovnem merilu sodi med najbolj poseljene predele, je temu procesu še posebej izpostavljen. Če za človeka resnejše težave v tem kontekstu šele prihajajo, pa velja prav nasprotno za številna obalna mokrišča po svetu. Flora in favna teh posebnih ekosistemov se že odzivata na povečani okoljski pritisk.
Danijel Ivajnšič in Mitja Kaligarič z Univerze v Mariboru, Iztok Škornik s Krajinskega parka Sečoveljske soline in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje v Piranu so analizirali gnezditvene vzorce nekaterih ptic gnezdilk (beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Pokazali so, da dinamika gnezdenja teh ptic v zadnjih let jasno opozarja na prihajajoče klimatske spremembe.
Avtorji so svoj prispevek objavili v mednarodni reviji Climatic Change.
SLIKA: Ilustracija rezultatov prostorskega modela, ki so ga avtorji uporabili za svojo analizo.
2. ISKANJE VIROV GRAVITACIJSKIH VALOV
Pred dobrim letom je veliko prahu dvignila objava prve neposredne detekcije gravitacijskih valov z observatorijem LIGO septembra 2015, ki ji je decembra sledila še ena. V obeh primerih je bil vir gravitacijskih valov zlitje dveh črnih lukenj, redek in bizaren dogodek v vesolju. S široko mrežo teleskopov in satelitov so astronomi poskušali ugotoviti, ali se ob teh dogodkih pojavi tudi blisk svetlobe oz. t.i. elektromagnetni dvojnik. Z njegovo pomočjo bi namreč znanstveniki lahko določili, v kateri galaksiji se je zaznani dogodek zgodil, saj to sicer ni takoj razvidno iz samih gravitacijskih valov.
Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri je tudi Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici, je s pomočjo robotskega teleskopa Liverpool posnela spekter kandidatov dvojnikov in ugotovila, da ne gre za dvojnike dogodkov gravitacijskih valov, ampak večinoma za supernove (eksplozije masivnih zvezd).
Rezultati so objavljeni v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
SLIKA: Del neba, iz katerega so 14. septembra 2015 z observatorijem LIGO prvič neposredno detektirali gravitacijske valove. Vir: LIGO/Axel Mellinger.
3. PAMETNI MATERIALI IN OBLIKOVNI SPOMIN
Tekočekristalni elastomeri so že dolgo časa obetaven material z oblikovnim spominom, ki ima teoretično širok nabor možnih uporab. To, da je njihova izdelava omejena samo na tanke plasti, pa zelo omejuje njihovo praktično uporabo.
A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s kolegi iz Italije pokazali, da z vnosom tekočekristalnih elastomernih mikrodelcev v običajno silikonsko gumo, to spremenijo v »pametni material« – material, ki ima poljubno temperaturno odzivni oblikovni spomin, ki se ga lahko zapiše v material s pomočjo magnetnega polja.
Svoj rezultat so raziskovalci objavili v prestižni svetovni reviji Nature Communications.
SLIKA: Različne kombinacije dvoplastnih primerov novega kompozitnega materiala, ki se s spremembo temperature iz enake prvotne oblike (diska) reverzibilno preobrazijo v vnaprej zapisane oblike (v prepogib (a), gumb (b), sedlo (c), desni zavoj (d) in levi zavoj (e)).
4. OMREŽJA SODELOVANJ ZNANSTVENIKOV
Znanost lahko preučuje samo sebe: sodelovanja med znanstveniki se namreč lahko opišejo v obliki omrežja, v katerem so znanstveniki predstavljeni kot vozlišča, med seboj pa jih povežemo glede na soavtorstva znanstvenih objav. Takšno omrežje lahko razdelimo – glede na pomembnost oziroma vlogo posameznikov v omrežju – na jedro in periferijo.
Mario Karlovčec, Borut Lužar in Dunja Mladenić z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu so v svojem članku obravnavali dinamiko elementov takšne razdelitve v času s treh vidikov: skupnega trajanja prisotnosti v jedru, dolžine posameznih nepretrganih prisotnosti in uravnoteženost prisotnosti v jedru tekom kariere. Podatki vključujejo 18.000 registriranih raziskovalcev in njihove objave med leti 1970-2013. Rezultati na omrežju slovenskih znanstvenikov v zadnjih 44 letih kažejo, da lahko glede na te vidike znanstvenike razvrstimo v razrede, ki imajo povsem različne dinamike. Tovrsten rezultat še enkrat potrjuje heterogenost znanosti glede na uspešnost raziskovalcev, znanstvene vede ter časovna obdobja.
Raziskovalci so svoj prispevek objavili v mednarodni reviji Scientometrics.
SLIKA: Prikaz razvrstitev dinamike znanstvenikov z različnih področij znanosti v razrede glede na tri vidike.
5. ZASEBNO KOMUNICIRANJE MED PRIPADNIKI OBOROŽENIH SIL
Z razvojem sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, družbenih omrežij in njihovo globalno dostopnostjo se vojaške organizacije soočajo z izzivom omejevanja njihove uporabe pripadnikom. Redna komunikacija z domačim okoljem je po eni strani ključna tako za dobrobit posameznika na vojaški operaciji kot za njegove družinske člane doma, po drugi strani pa vključuje tudi številne pasti, od prevelike odvisnosti od informacij do nenamernega odkrivanja ključnih obveščevalnih podatkov, ki lahko ogrozijo življenje pripadnika in njegove enote.
Uroš Svete in Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sta v svojem članku analizirala vlogo zasebnega digitalnega komuniciranja pripadnikov oboroženih sil v vojaških operacijah in morebitni negativni vpliv na njihovo operativno delovanje. Analizirala sta pripadnike Slovenske vojske, ki so sodelovali v različnih misijah v Afganistanu.
Avtorja sta analizo objavila v reviji Res Militaris.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.