TOP objave (april 2020)

Foto: Hyungman Jeon via Unsplash.

Pripravljen je aprilski paket vrhunskih dosežkov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihovih objav v prestižnih mednarodnih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v TOP objavah tokrat pišemo o:

  • JAVNO ZDRAVJE: Od obveznega k prostovoljnemu cepljenju
  • EKOLOGIJA: Nizka odpornost na sušo je povezana z bodočim tveganjem za umiranje dreves
  • KAJENJE: Ali  zdravstveni delavci v Sloveniji elektronske cigarete priporočajo za opuščanje kajenja, čeprav niso priporočljive v te namene
  • EKONOMIJA: Vpliv dohodka in premoženja na subjektivno blaginjo v okviru različnih sistemih socialne ureditve
  • ARHEOLOGIJA: Analiza prazgodovinskega stekla iz Slovenije

JAVNO ZDRAVJE: OD OBVEZNEGA K PROSTOVOLJENEMU CEPLJENJU

S cepljenjem učinkovito preprečujemo nalezljive bolezni. Ko se delež cepljenih zmanjša pod varno mejo, se bolezni širijo in pomenijo tveganje za okužbo za neimune prebivalce. Zato je cepljenje edinstveno med zakonsko obveznimi zahtevami v sodobnem času in od posameznikov zahteva, da ga sprejmejo zaradi svoje koristi in koristi drugih.

Prepričanja, želja po prosti izbiri, individualizem ter zmotna informiranost in pretirano dojemanje tveganj igrajo pomembno vlogo pri nižanju kolektivne imunosti.

Odnosa ljudi do cepljenja v Sloveniji nismo dovolj dobro poznali. Raziskovalci Mitja Vrdelja, Veronika Učakar (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Alenka Kraigher (Zdravstvena fakulteta UL) so v okviru prve slovenske raziskave o cepljenju z uporabo modela zdravstvenega prepričanja (angl. Health Belief Model – HBM) ocenili, kaj vpliva na odločanje staršev o cepljenju otrok v Sloveniji, kjer je večina cepljenj obvezna.

Ugotovili so, da bi le nekaj več kot polovica slovenskih mater cepila svoje otroke tudi v primeru, da cepljenje ne bi bilo več obvezno ter da strah pred stranskimi učinki in pomanjkanje informacij pomembno napovedujeta namero mater, da ne cepijo svojih otrok. Vsem, tako dvomljivcem in nasprotnikom cepljenja kot tudi strokovnjakom in odločevalcem, raziskava sporoča, da se naša družba cepljenju ne more odpovedati, saj je politika obveznega cepljenja v Sloveniji pomemben dejavnik pri zagotavljanju visokega deleža cepljenih.

Rezultati raziskave so objavljeni v reviji Public Health.

EKOLOGIJA: NIZKA ODPORNOST NA SUŠO JE POVEZANA Z BODOČIM TVEGANJEM ZA UMIRANJE DREVES

Klimatske spremembe prinašajo vse hujše in pogostejše suše, ki v gozdovih zmanjšujejo proizvajanje lesa in sprožijo umiranje dreves. Večina dreves v življenju doživi več sušnih dogodkov, zato je njihova vzdržljivost proti suši ključnega pomena za dolgoročno preživetje.

V obsežni raziskavi je mednarodni konzorcij zbral in preučil dendrokronološke podatke odmrlih in živih dreves s 118 rastišč po vsem svetu. Raziskali so 22 drevesnih vrst in več kot 3500 dreves. Ugotovili so, da so se drevesa, ki so odmrla zaradi pomanjkanja vode, manj vzdržljivo odzvala na predhodne hujše suše v primerjavi s preživelimi drevesi iste vrste na istem rastišču. Pokazali so, da se listavci v splošnem odzivajo drugače kot iglavci. Pri listavcih je tveganje za smrt drevesa zaradi suše povezano z nižjo odpornostjo in z manjšo sposobnostjo obvladovanja začetnih učinkov suše. Pri iglavcih pa je umiranje zaradi suše povezano s slabšim okrevanjem in s slabšo sposobnostjo obnove rasti po suši. Različne strategije odziva iglavcev in listavcev ponujajo možnosti za izboljšanje našega razumevanja in za boljše preprečevanje smrtnosti dreves zaradi suše.

Članek, pri katerem sta sodelovala Katarina Čufar (Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo, UL) in Tom Levanič (Gozdarski inštitut Slovenije), je bil objavljen v ugledni mednarodni reviji Nature Communications.

SLIKA: Prostorski razpored raziskanih rastišč (a) in vključenost v biome po Whittaker-jevi klasifikaciji (b); listavci (oranžne pike) in iglavci (zelene pike).

KAJENJE: ALI ELEKTRONSKE CIGARETE ZDRAVSTVENI DELAVCI V SLOVENIJI PRIPOROČAJO ZA OPUŠČANJE KAJENJA, ČEPRAV NISO PRIPOROČLJIVE V TE NAMENE?

Elektronske cigarete (EC) so novejši izdelki, ki vsebujejo nikotin. V zadnjih letih potekajo obsežne razprave o vlogi EC v opuščanju kajenja, a trenutno ni na voljo dovolj podatkov in kakovostnih raziskav, zato se za opuščanje kajenja EC ne priporočajo. Tuje raziskave kažejo, da jih kljub temu zdravstveni delavci v znatnih deležih priporočajo v te namene.

Raziskovalke Helena Koprivnikar in Tina Zupanič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Jerneja Farkaš Lainščak iz Splošne bolnišnice Murska Sobota so izvedle prvo raziskavo, ki vključuje prikaz stanja na tem področju v Sloveniji.

V raziskavi je sodelovalo 479 zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja kajenja. Na splošno bi/je EC za pomoč pri opuščanju kajenja priporočilo 13 % anketiranih, znatno več, okoli 33 %, pa izbranim skupinam pacientov. Zdravstveni delavci, ki so/bi priporočili EC za opuščanje kajenja, so imeli nižjo povprečno oceno znanja o EC.

Avtorice poudarjajo pomembnost na dokazih temelječega delovanja zdravstvenih delavcev, še posebej v času, ko industrija uporablja zavajajoče informacije o potencialnih koristih novih nikotinskih in tobačnih izdelkov; za zdravstvene delavce so pripravile tudi gradivi o EC, objavljeni na spletni strani NIJZ.

Rezultati raziskave so objavljeni v mednarodni reviji Tobacco Prevention & Cessation.

SLIKA: Povprečna ocena znanja med anketiranimi zdravstvenimi delavci glede na to, ali so/bi oziroma niso/ne bi priporočili EC za pomoč pri opuščanju kajenja.

EKONOMIJA: VPLIV DOHODKA IN PREMOŽENJA NA SUBJEKTIVNO BLAGINJO V OKVIRU RAZLIČNIH SISTEMOV SOCIALNE UREDITVE

Sistemi socialne blaginje imajo pomemben vpliv na učinek ekonomskega položaja na subjektivno blaginjo.

Miha Dominko in Miroslav Verbič iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za ekonomska raziskovanja v svoji analizi uporabita podatke raziskave SHARE ter ocenita vpliv dohodka in neto premoženja na subjektivno blaginjo prebivalcev starejših od 50 let v državah z različnimi sistemi socialne ureditve. V ta namen identificirata štiri različne sisteme socialne ureditve; konservativni, socialdemokratski, sredozemski in postsocialistični.

Rezultati analize, v kateri naslovita pomembne pomanjkljivosti starejših študij, ki ne kontrolirajo za modelsko endogenost ter so izvedene na presečnih podatkih, kažejo, da ima dohodek pomemben vpliv na subjektivno blaginjo predvsem v državah s konservativnim sistemom socialne blaginje. Ugotovitev analize je, da je socialna država povezana s subjektivno blaginjo prek instrumentov dekomodifikacije in stratifikacije.

Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Journal of Happiness Studies.

SLIKA: Povprečni dohodek (income) in povprečno premoženje (net wealth) pri različnih stopnjah subjektivne blaginje (0-10) v različnih sistemih socialne ureditve.

ARHEOLOGIJA: ANALIZA PRAZGODOVINSKEGA STEKLE IZ SLOVENIJE

Žiga Šmit s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani oz. z Instituta Jožef Stefan ter Boštjan Laharnar in Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije so se s kombinirano metodo PIXE-PIGE posvetili analizi elementarne sestave steklenih predmetov (jagod, zapestnic, zaponk s steklenimi oblogami, vretenc) z ozemlja Slovenije iz časa med pozno bronasto dobo in koncem železne dobe (zadnje tisočl. pr. n. št.).

Skupno so izvedli 74 meritev na 60 predmetih. Poznobronastodobne jagode so bile izdelane iz mešanih alkalij, za katere ocenjujejo, da izvirajo iz rastlinskega pepela halofitskih rastlin. Glede na vrsto pigmentacije, ki temelji na kobaltu ali bakru, se že v tistem času nakazujejo povezave z delavnicami v Egiptu. Egiptovski vpliv se nadaljuje v starejši železni dobi, vse do 5. st. pr. n. št., ko nizke vrednosti cirkonija (Zr) kažejo na steklo levantinskega izvora.

Pri razvrščanju elementarne sestave stekla so z diskriminantno analizo aluminija (Al),  titana (Ti), mangana (Mn) in železa (Fe) opazovali razvrščanje steklenih predmetov glede na posamezne časovne horizonte. Kaže, da so bile jagode specifičnih barv in oblik narejene v različnih delavnicah. Z njimi so trgovali in jih izmenjevali širom Sredozemlja. Lokalno obdelavo stekla, pridobljenega z izmenjavo surovine ali z reciklažo, je moč domnevati v pozni bronasti dobi, pa tudi v mlajših fazah starejše železne dobe, v 5. in 4. st. pr. n. št..

Študijo so raziskovalci objavili v mednarodni reviji Journal of Archaeological Science: Reports.

SLIKA: Vintarjevec pri Litiji in Valična vas. Eden od vrhunskih izdelkov železnodobnih steklarjev na Dolenjskem so drobne steklene jagode v obliki ovnove glavice, 5. st. pr. n. št. (Foto Tomaž Lauko, hrani Narodni muzej Slovenije).

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave