Nov paket vrhunskih dosežkov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihovih objav v prestižnih mednarodnih publikacijah je nared. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v julijskih TOP objavah tokrat pišemo o:
- JAVNO ZDRAVJE: ANALIZA PRIGRIZKOV IZ PRODAJNIH AVTOMATOV
- PSIHOLOGIJA ŠOLANJA: EMPATIJA KOT NAPOVEDNIK AGRESIVNOSTI V ŠOLSKEM OKOLJU
- ZNANOST O PREHRANI: OBOGATITEV PIŠČANČJIH BARJENIH KLOBAS S PREHRANSKO VLAKNINO
- ZNANOST O IZOBRAŽEVANJU: VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE PO SVETU
JAVNO ZDRAVJE: ANALIZA PRIGRIZKOV IZ PRODAJNIH AVTOMATOV
Prodajni avtomati v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah so pogosto edina izbira za hiter prigrizek med zaposlenimi in obiskovalci, vendar pa v večini ponujajo nezdrave prehranske izbire. Kljub temu, da naj bi zdravstvene ustanove predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo izdelki z nizko hranilno vrednostjo ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.
Raziskovalci Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede (Urška Rozman, Primož Kocbek, Sonja Šostar Turk), Inštituta za nutricionistiko (Igor Pravst, Urška Pivk Kupirovič) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Urška Blaznik) so z analizo 2579 popisanih izdelkov v 188 ustanovah ugotovili, da lahko kar 88,5 % vseh ponujenih živil v prodajnih avtomatih uvrstimo med izdelke z nižjo prehransko kakovostjo ali manj zdrave izdelke.
SLIKA: Prehranska vrednost prigrizkov iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialnih varstvenih ustanovah.
Ministrstvo za zdravje RS v okviru izvajanja »Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025« v sodelovanju s partnerji izvaja ukrepe, ki vodijo k bolj zdravemu prehranjevanju, tudi preko ponudbe v prodajnih avtomatih.
Raziskovalci so svoje rezultate objavili v mednarodni reviji International Journal of Environmental Research and Public Health.
PSIHOLOGIJA ŠOLANJA: EMPATIJA KOT NAPOVEDNIK AGRESIVNOSTI V ŠOLSKEM OKOLJU
Agresivno vedenje zaradi svoje vztrajnosti in številnih negativnih učinkov na ravni posameznika in šole usmerja pozornost raziskovalk in raziskovalcev na razumevanje z agresivnostjo povezanih dejavnikov. Empatija lahko s svojimi spoznavnimi (npr. prevzemanje perspektive drugega) in čustvenimi procesi (npr. občutenje čustev drugega) tu igra pomembno vlogo.
Raziskovalke Pedagoškega inštituta, Ana Kozina, Manja Veldin, Maša Vidmar, Ana Mlekuž, Urška Štremfel in Tina Vršnik Perše, so v sodelovanju s kolegi iz Hrvaške in Švedske analizirale, ali višja raven empatije (bolj specifično, katera komponenta empatije) pri osnovnošolcih napoveduje nižjo raven njihovega agresivnega vedenja (bolj specifično, katere vrste agresivnosti) in ali so vzorci teh povezav podobni ali različni med državami.
Analiza je nastala v okviru pilotne študije projekta ROKA v ROKI. Sodelovali so 304 učenci in učenke osnovnih šol iz Slovenije, Hrvaške in Švedske. Rezultati analize so pokazali, da se višja empatija povezuje z nižjo agresivnostjo v vseh treh državah. Osrednjo vlogo odigra kognitivni del empatije (tj. več ko učenke in učenci poročajo o zmožnosti prevzemanja perspektive, nižja je njihova poročana agresivnost).
Slika: Komponente empatije kot napovedniki splošne agresivnosti po državah.
Članek je objavljen v mednarodni reviji Educational Studies.
ZNANOST O PREHRANI: OBOGATITEV PIŠČANČJIH BARJENIH KLOBAS S PREHRANSKO VLAKNINO
Prehranska vlaknina je pomembno hranilo v uravnoteženi prehrani. Njeno uživanje ima številne dokazane pozitivne učinke na zdravje človeka, od preprečevanja zaprtja in izboljšanja zdravja epitelija črevesa do zniževanja tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter rakavih obolenj, predvsem raka debelega črevesa in danke.
Blaž Ferjančič, Saša Kugler, Mojca Korošec, Tomaž Polak in Jasna Bertoncelj s Katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so raziskali možnosti dodajanja prehranske vlaknine v piščančje barjene klobase ob istočasnem manjšanju vsebnosti maščob. Ugotovili so, da lahko piščančje barjene klobase obogatimo s 3 % in 6 % inulina in zmanjšamo vsebnost maščob za 50 % ter 75 %, brez poslabšanja tehnoloških in senzoričnih lastnosti. Obogatitve piščančjih barjenih klobas z ovseno vlaknino ali psiliumom so se izkazale kot manj uspešne in bi bila potrebna optimizacija recepture, da bi ohranili želene tehnološke in senzorične lastnosti izdelka.
Članek je bil objavljen v mednarodni reviji International Journal of Food Science and Technology.
Slika: Izdelava piščančjih barjenih klobas obogatenih s prehransko vlaknino in zmanjšano vsebnostjo maščob.
ZNANOST O IZOBRAŽEVANJU: VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE PO SVETU
Pandemija Covid-19 je močno vplivala na življenje in delo ljudi, torej tudi na vse ravni izobraževalnega sistema. Zaradi ukrepov proti širjenju okužb so morale visokošolske institucije po vsem svetu izobraževalne procese prenesti v spletno okolje.
Raziskovalci s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani – Aleksander Aristovnik, Damijana Keržič, Dejan Ravšelj, Nina Tomaževič in Lan Umek – so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji opravili globalno raziskavo o tem, kako so v prvem valu pandemije študenti dojemali različnih vidike študija in življenja, vključno z njihovimi mnenji o bližnji in daljni prihodnosti.
V raziskavi je sodelovalo 30.383 študentov iz 62 držav (s 6 celin). Študenti so v spletni anketi odgovarjali na vprašanja o zaznavi sprememb, ki so jih povzročili ukrepi, povezani s pandemijo. Izsledki raziskave so razkrili obstoj razlik med študenti z različnimi socialno-demografskimi in geografskimi značilnostmi ter ključne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo študentov z vlogo univerze v času pandemije. Ugotovitve kažejo, da so kljub visokemu zadovoljstvu s podporo učiteljev in strokovnih služb zaradi pomanjkanja računalniških veščin študentov, zaznane večje študijske obremenitve in neustrezni pogoji za študij, študenti niso zaznali želene učinkovitosti in uspešnosti pri študiju na daljavo. Izrazili so zaskrbljenost glede študija v prihodnosti in možnosti kariernih poti ter izpostavili, da so tekom prvega vala pandemije doživljali tesnobo, dolgčas in frustracije. Pandemija je spodbudila določena vedenja (npr. nošenje mask, umivanje rok) in spremenila nekatere vsakodnevne prakse (npr. zapuščanje domov, rokovanje). Sicer pa so bili študenti med pandemijo bolj zadovoljni z vlogo bolnišnic in univerz v primerjavi z vladnimi in bančnimi institucijami.
SLIKA: Besedni oblak refleksij študentov o pandemiji Covid-19.
Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Sustainability, informacije o raziskavi pa so objavljene na spletni strani mednarodnega konzorcija CovidSocLab.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Širši javnosti skuša približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani.
#TOPobjave