TOP objave (avgust 2016)

TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.

V avgustovski izdaji TOP objave več o (1) imunski reakciji našega telesa na okužbo s Ebolo, (2) deževnikih, porah in nanobiotehnologiji ter (3) omejitvah komunikacije v primeru jedrskih nesreč.

IMUNSKA REAKCIJA NAŠEGA TELESA NA OKUŽBO Z EBOLO

V najobsežnejši epidemiji virusa Ebola (2014-2016) se je v zahodni Afriki okužilo več kot 28.000 ljudi, od tega jih je kar 11.000 žal umrlo. Hkrati je bila to tudi epidemija z najvišjim številom preživelih bolnikov, kar ponuja možnost za primerjavo imunskih značilnosti pri preživelih in umrlih bolnikih.

Tatjana Avšič Županc in Miša Korva z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sta aktivno sodelovali v konzorciju Evropskega mobilnega laboratorija, ki je ob izbruhu epidemije prvi postavil terenski raziskovalni laboratorij. Ugotovili sta pomembne razlike v imunskem odzivu med preživelimi bolniki in smrtnimi žrtvami: bolniki, ki preživijo okužbo z virusom Ebola, imajo močan celični imunski odziv, nagnjen k pretiranemu izločanju vnetnih markerjev, zaradi česar lahko takšni bolniki obvladajo virusno okužbo in uspešno odstranijo virus iz telesa.

Rezultati so objavljeni v prestižni reviji Nature.

SLIKA: Evropski mobilni laboratorij na terenu v Gvineji.

Ebola

DEŽEVNIKI, PORE IN NANOBIOTEHNOLOGIJA

Nanopore – novi doseg nanotehnologije – so uporabne na področju zaznavanja različnih snovi, zato v zadnjih letih doživljajo izjemno hiter razvoj pri pomembnem problemu določanja zaporedja DNA.

Raziskovalke in raziskovalci odseka za Molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani so v sodelovanju s štirimi tujimi skupinami (iz Združenega kraljestva in Japonske) izvedli raziskavo, ki je omogočila vpogled v zgradbo in mehanizem nastanka proteinskih por, ki so nanometrske velikosti (izjemno majhne). Takšne nanopore proizvajajo tudi različne škodljive bakterije, ki povzročajo bolezni, zato je odkritje pomembno tudi z medicinskega stališča.

Članek je objavljen v reviji Nature Communications.

SLIKA: Predlagan mehanizem nastanka nanopore na osnovi toksina lizenina, ki je prisoten v telesni tekočini deževnikov.

Slika_MetinaLista_2016_lizenin

OMEJITVE KOMUNIKACIJE V PRIMERU JEDRSKIH NESREČ

Koordiniranje življenjsko pomembnih sporočil v primeru katastrof, kot je jedrska nesreča, je vitalnega pomena, kar vabi k ureditvi te problematike. IAEA (International Atomic Energy Agency) je ustvarila smernice, v katerih predvideva »enoglasno« komuniciranje s strani različnih akterjev, kar naj bi zagotavljalo jasne, konsistentne in koordinirane informacije v primeru jedrskih nesreč.

Mednarodna skupina znanstvenikov (Iztok Prezelj z Univerze v Ljubljani in kolegi z Belgijskega centra za jedrske raziskave, Univerze v Milanu, Politehnike iz Madrida in norveške Univerze bioloških znanosti) je raziskala koordiniranost komuniciranja prek tradicionalnih medijev v šestih državah (Slovenija, Belgija, Rusija, Norveška, Italija in Španija) v dvomesečnem obdobju po jedrski nesreči v Fukušimi.

Rezultati študije so pokazali, da bo težko doseči »enoglasno« usklajenost med nosilci javnih informacij v tovrstni krizi zaradi velike disperzije nosilcev relevantnih informacij, širokega spektra tem, o katerih mediji poročajo, deloma subjektivnega poročanja s strani medijev in dejstva, da mediji radi poročajo o informacijskih neusklajenostih ali celo soustvarjajo konflikte.

Avtorji so ustvarili relevantna priporočila, kako vendarle izboljšati komunikacijsko usklajenost med različnimi vpletenimi akterji.

Članek je objavljen v reviji Journal of Radiological Protection.

SLIKA: Ilustracija medijev.

jedrska

 

FISRubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

Več od Dr. Zoran Levnajić

TOP objave (februar 2017)

V februarski izdaji TOP objave slovenskih znanstvenic in znanstvenikov več o vrhunskih...
Beri dalje