TOP objave (februar 2017)

(foto: Unsplash via Pixabay)

V februarski izdaji TOP objave slovenskih znanstvenic in znanstvenikov več o vrhunskih raziskavah: (1) o veri v ustavah post-socialističnih držav, (2) o elastokalorični hladilni napravi, (3) o merjenju podobnosti bioloških molekul z magnetno resonanco in (4) o politiki evropskega parlamenta skozi Twitter.

TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.

1. VERA V USTAVAH POST-SOCIALISTIČNIH DRŽAV

Ustave post-socialističnih držav so sestavljene (večinoma 1990/92) po navodilih Evrope, ki je priporočala, da se verska vprašanja uredijo skladno z liberalističnimi načeli o individualni svobodi in ločitvi cerkve od države. Večina držav, pričakovano, ni upoštevala takšnih navodil.

Sergej Flere in Miran Lavrič z Univerze v Mariboru so v sodelovanju s kolegi z Univerze v Nišu (Srbija) preučili ustave evropskih post-socialističnih držav in ugotovili, katere države so najbolj očitno sprejele ustave, ki so v nasprotju z liberalističnimi načeli. Omenili bomo samo ustave, ki imajo izrecna tovrstna določila: Poljska (določilo, po katerem se razmerja med Poljsko in rimskokatoliško cerkvijo določajo skozi mednarodno pogodbo s »Svetim sedežem«, Armenija (armenska apostolska cerkev je nacionalna cerkev, ki »duhovno vodi« armenski narod), Bolgarija (pravoslavno krščanstvo je “tradicionalna vera” Republike Bolgarije), Gruzija (ustava določa “poseben pomen gruzijske pravoslavne cerkve”), Makedonija (ustava določa, da “so makedonska pravoslavna cerkev in druge verske skupnosti proste pri vzpostavljanju ustanov, skladno z zakonom”), Republika Srbska, ki ni država, čeprav se včasih vede, kot da bi bila (ustava vsebuje nenavadno določbo: “Srbska pravoslavna cerkev je cerkev srbskega in drugih pravoslavnih narodov”). Te države so trenutno daleč od uresničitve liberalističnih idealov.

Rezultati so objavljeni v reviji Journal of Church and State.

Cerkev Sv. Pantaleona na Ohridu, makedonija (foto: Diego Delso via Wikimedia)

2. ELASTOKALORIČNA HLADILNA NAPRAVA

Kljub dramatičnem naraščanju potreb po hladilnih sistemih in klimatskih napravah, smo žal še vedno obsojeni na uporabo preko 100 let stare parno-kompresorske tehnologije hlajenja, ki je prisotna v večini naših domov.

Raziskovalci po vsem svetu se trudijo razviti učinkovitejšo in okolju prijaznejšo tehnologijo, ki bi lahko nadomestila kompresorske naprave.

Velik korak v tej smeri je uspel Jaki Tušku in Janezu Tušku, raziskovalcema Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s kolegi iz Danske tehnične univerze. Oni so namreč kot prvi na svetu izdelali elastokalorično hladilno napravo, ki po izmerjenih karakteristikah presega praktično vse do sedaj poznane alternativne hladilne tehnologije. Raziskovalci upajo, da bo njihovo odkritje sprožilo nadaljnje preiskave, ki so potrebne, da ta tehnologija čim prej gre v praktično uporabo.

Njihov članek je objavljen v prestižni mednarodni reviji Nature Energy.

SLIKA: Levo je fotografija elastokaloričnega materiala, vpetega v prijemala s pogonskim sistemom (aktuatorjem) in vezanega v tokokrog vode. Desno pa je slika delovanja naprave, posneta s termovizijsko kamero.

3. MERJENJE PODOBNOSTI BIOLOŠKIH MOLEKUL Z MAGNETNO RESONANCO

Biološke molekule so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje raka, infekcijskih, avtoimunskih, srčno-žilnih, krvnih, nevroloških in ostalih bolezni. Po preteku patentne zaščite originatorskih molekul se na trgu pojavijo podobna biološka zdravila, ki so enako učinkovita in varna kot originatorska, vendar cenejša in tako dostopna širšemu krogu bolnikov. Ker so podobna biološka zdravila zelo kompleksne molekule, je treba podobnost z originatorjem dokazati na nivoju strukture, funkcije, farmakokinetike in farmakodinamike, imunogenosti in klinične varnosti ter učinkovitosti.

Raziskovalci podjetja Lek so v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta v Ljubljani razvili metodo za vrednotenje podobnosti med podobnimi biološkimi in originatorskimi proteini.

Raziskava je temeljila na študiju strukture proteinov z jedrsko magnetno resonanco (angl. NMR), s pomočjo katere so dobili neke vrste prstne odtise proteinov. Odtise podobnih bioloških proteinov so primerjali z originatorskimi s pomočjo matematične metrike, s katero so izračunali indekse podobnosti. Primerjava je bila opravljena za dva proteina in sicer filgrastim in rituximab, ki se uporabljata za zdravljenje nevtropenije (zmanjšano število belih krvnih telesc) in limfoma (rak celic limfatičnega tkiva).

Raziskava, ki je pokazala veliko podobnost med podobno biološko in originatorsko molekulo, je bila objavljena v reviji Scientific Reports.

SLIKA: Ilustracija delovanja razvite metode.

4. POLITIKA EVROPSKEGA PARLAMENTA SKOZI TWITTER

Dinamika političnih skupin in oblikovanje koalicij v Evropskem parlamentu je ključen vidik oblikovanja evropskih politik. Razumevanje teh procesov je pomembno za našo državo in njeno umeščenost v Evropsko unijo. Poleg standardnih pristopov tej temi, kot so podatki o glasovanju v Evropskem parlamentu, socialna omrežja, kot je Twitter, odpirajo nov pogled na preučevanje politične dinamike.

Darko Cherepnalkoski, Igor Mozetič in Miha Grčar z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani so v sodelovanju s kolegi z Univerze Panthéon-Sorbonne v Parizu analizirali Twitter komunikacijo med poslanci Evropskega parlamenta s pomočjo najsodobnejših metod analize podatkov. Njihov glavni rezultat kaže, da so poslanci na desni strani političnega spektra na Twitterju bolj koherentni kot v parlamentu in tvorijo omrežje, ki zelo učinkovito razpošilja njihova sporočila. Hkrati je razvidno, da prehaja politični prostor iz koalicije velikih strank v formiranje levega in desnega ideološkega bloka.

Kot zanimivo se še izkaže, da se med skrajno levimi in skrajno desnimi skupinami občasno tvorijo koalicije, ki temeljijo na evroskepticizmu in antikapitalizmu.

Svoje rezultate so omenjeni raziskovalci objavili v mednarodni reviji PLoS ONE.

SLIKA: Ilustracija Twitter omrežja komunikacije med poslanci Evropskega parlamenta.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

Več od Dr. Zoran Levnajić

TOP objave (avgust 2016)

TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne...
Beri dalje