TOP objave (februar 2018)

Foto: Mike Wilson via Unsplash.

Objavljamo nov paket vrhunskih objav slovenskih raziskovalcev in raziskovalk v imenitnih znanstvenih publikacijah!

V februarski izdaji rubrike TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, več o:

  • Kemija: Nov elektrokatalizator za trajnostno elektrolizo vode
  • Lingvistika: Hierarhična zgradba in oddaljenost v linearnem nizu
  • Mikrobiologija: Zdravje in razvoj dojenčkov sta povezana s sestavo črevesne mikrobiote
  • Medicina: Napovedni pomen označevalca rakavih matičnih celic nanog pri karcinomu jajčnikov
  • Politologija: Človekovo dostojanstvo in politična kultura
  • Sociologija: Kako nastajajo nova znanstvena področja?

KEMIJA: NOV ELEKTROKATALIZATOR ZA TRAJNOSTNO ELEKTROLIZO VODE

Prehod na obnovljive vire energije prek vodikovih tehnologij vključuje elektrolizo vode. Elektrolizerji s protonsko prepustno polimerno membrano predstavljajo visoko učinkovito rešitev za shranjevanje električne energije in posebej za pokritje vrzeli med proizvodnjo obnovljive energije (sonce in veter) in povpraševanjem omrežja v različnih obdobjih (dan/noč oz poletje/zima).

Nejc Hodnik, Primož Jovanovič, Francisco Ruiz-Zepeda in Martin Šala s Kemijskega instituta v Ljubljani so s kolegi iz Italije predstavili nov katalizator na osnovi iridija in rutenija za reakcijo razvoja kisika, ki je neizogibna protireakcija pri elektrokemijski tvorbi vodika. Z uporabo te izredno natančne tehnike so pokazali, da je ključni degradacijski mehanizem odtapljanje rutenija in iridija iz kristalne strukture nanodelcev.

Članek je objavljen v mednarodni reviji Nano Energy.

SLIKA: Ilustracija oz. shema elektrokatalizatorja na osnovi iridija in rutenija za reakcijo razvoja kisika.

LINGVISTIKA: HIERARHIČNA ZGRADBA IN ODDALJENOST V LINEARNEM NIZU

Stavki niso enostavni nizi besed, saj so besede v stavkih hierarhično urejene v manjše skupine oz. besedne zveze. Oddaljenost oziroma bližino dveh besed se tako ne meri s preštevanjem besed od leve proti desni, temveč s pomočjo hierarhične stavčne zgradbe.

Franc Marušič in Tina Šuligoj, jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici, sta sodelovala v raziskavi, ki je pokazala, da se v južnoslovanskih jezikih pri iskanju ujemalnih oznak znotraj priredno sestavljenega osebka govorci pogosteje zatekajo k strategiji, ki vrednosti pobere z linearno bližjega in ne s hierarhično višjega dela tako sestavljenega osebka. Večina v tej eksperimentalni raziskavi najdene raznolikosti je bila znotraj govorcev, kar nadalje pomeni, da se lahko tudi vsak posameznik poslužuje večih jezikovnih sistemov hkrati.

Rezultati so objavljeni v prestižni mednarodni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

MIKROBIOLOGIJA: ZDRAVJE IN RAZVOJ DOJENČKA STA POVEZANA S SESTAVO ČREVESNE MIKROBIOTE

Ustrezna zgodnja poselitev prebavil z mikrobi je pomembna za zdrav razvoj novorojenčka. Proces mikrobne poselitve ravno v najzgodnejšem obdobju zaznamujejo številni okoljski dejavniki, ki tako krojijo tudi otrokovo kasnejše življenje.

V raziskavi ‘Moje mleko’ so Tanja Obermajer, Iztok Grabnar, Evgen Benedik, Tina Tušar, Tatjana Robič Pikel, Nataša Fidler Mis, Bojana Bogovič Matijašić, raziskovalci Biotehniške fakultete in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter Pediatrične klinike UKC Ljubljana pod vodstvom Irene Rogelj izpostavili pomen izključnega dojenja v zgodnjem obdobju po rojstvu na razvoj črevesne mikrobiote in rast 60 slovenskih novorojenčkov. Raziskava je pokazala, da je zgodnji fenotip dojenčkov – nižja telesna masa in višji ponderalni indeks – povezan z višjim deležem mikrobne skupine Bacteroides-Prevotella, kar bi lahko nakazovalo na njeno zaščitno vlogo v zdravem razvoju otrok.

Rezultate so raziskovalke in raziskovalci objavili v mednarodni reviji Scientific Reports.

SLIKA: Prikaz razlik (*p<0.05; **p<0.01) v relativni zastopanosti ‘evolucijsko pomembnih’ bakterijskih skupin v blatu dojenčkov 30 dni po rojstvu, glede na način hranjenja mesec dni po rojstvu (EBF – izključno dojeni novorojenčki, PBF – delno dojeni novorojenčki z dodajanjem mlečnih formul).

MEDICINA: NAPOVEDNI POMEN OZNAČEVALCA RAKAVIH MATIČNIH CELIC NANOG PRI KARCINOMU JAJČNIKOV

Rak jajčnikov predstavlja pogost rak reproduktivnih organov z incidenco 17,3 / 100 000 žensk. 90 % raka jajčnikov pripada skupini epitelijskih tumorjev jajčnikov z najpogostejšim histološkim tipom seroznim karcinomom.

Kljub številnim raziskavam na področju zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka jajčnikov, se prognoza bolezni v zadnjem desetletju ni bistveno izboljšala.

Novejše raziskave kažejo, da bi lahko bile za nastanek, razvoj in ponovitev tumorja po zdravljenju odgovorne rakave matične celice. NANOG predstavlja ključni transkripcijski faktor za uravnavanje samoobnavljanja in pluripotentnosti v embrionalnih matičnih celicah, izraža pa se tudi v različnih tumorjih, vključno z epiteljiskimi raki jajčnikov.

Nataša Kenda Šuster, Snježana Frković Grazio, Irma Virant Klun, Ivan Verdenik in Špela Smrkolj z Ginekološke klinike, UKC Ljubljana, so ovrednotili izražanje označevalca rakavih matičnih celic NANOG pri bolnicah s seroznimi tumorji jajčnikov in ga primerjali s patohistološkimi in kliničnimi napovednimi dejavniki, vključno s preživetjem bolnic.

Raziskava je dokazala izražanje označevalca rakavih matičnih celic NANOG le v tumorskih celicah bolnic z seroznim karcinomom jajčnikov visoke stopnje malignosti. Statistično značilne povezave med izražanjem označevalca rakavih matičnih celic NANOG in kliničnimi napovednimi dejavniki niso našli. Rezultati torej kažejo na prisotnost rakavih matičnih celic v visoko malignem seroznem karcinomu jajčnikov, vendar iz intenzitete njihovega izražanja ne moremo sklepati na prognozo bolezni.

Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji International Journal of Gynecological Cancer.

SLIKA: Intenzivno izražanje označevalca rakavih matičnih NANOG v tkivu visoko malignega seroznega karcinoma jajčnikov dokazano z metodo imunohistokemije (pozitivna imunohistokemična reakcija je obarvana rjavo).

POLITOLOGIJA: ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO IN POLITIČNA KULTURA

Demokracija je politično-ekonomski sistem, h kateremu teži večina držav. Kako je nastajanje demokracije povezano s specifičnimi lastnosti politične kulture, ni povsem jasno.

Petra Kleindienst in Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici sta analizirala filozofske in pravne vidike fenomena človekovega dostojanstva kot podlage za nastanek demokratične politične kulture. Osredotočila sta se na stanje v t.i. novih demokracijah vzhodne in srednje Evrope. V tej zvezi sta izpostavila dileme glede razumevanja človekovega dostojanstva na primeru interpretacije Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi »Titova cesta«. Obramba le-tega zahteva konkretne politične in pravne ukrepe. Razsodba Ustavnega sodišča Republike v tej zadevi je po prepričanju avtorjev primer takšnega ukrepanja v smislu boja zoper čaščenje oseb in pojavov, ki so simbol zatiranja človekovega dostojanstva.

Rezultati njune analize so objavljeni v mednarodni reviji Law, Culture and the Humanities.

Foto: Andy Miah via Flickr.

SOCIOLOGIJA: KAKO NASTAJAJO NOVA ZNANSTVENA PODROČJA?

Znanost je danes širši pojav kot kdajkoli prej, z nekaj stotin bolj ali manj jasno določenimi znanstvenimi področji in podpodročji. Vendarle pa mehanizmi, ki določajo, kdaj se »rodi« novo znanstveno področje, niso do konca razsvetljeni.

Vladimir Bategelj in Anuška Ferligoj z Univerze v Ljubljani sta v sodelovanju s kolegi iz Italije preučevala nastajanje strokovnega pregledovanja (angl. peer review) kot sodobnega znanstvenega področja. Z izborom vseh opisov del iz Web of Science na to temo so dobili podatkovje, ki vključuje okrog 23.000 člankov, in ustvarili ustrezna bibliografska omrežja – povezanosti del z avtorji, revijami in ključnimi besedami ter omrežje sklicevanj med deli. Z analizo teh omrežij so razkrili, kako se je področje strokovnega pregledovanja razvijalo v času.

Rezultati so pokazali, da je bil pojem “peer review” pred letom 1970 razmeroma neznan (spočetka se je uporabljal izraz »refereeing«). Število objav s tem pojmom se je znatno povečalo zlasti po letu 1990.

Ugotovljene so tri razvojne faze tega področja: (1) pred letom 1982, v katerem so najbolj vplivne družboslovne revije; (2) od leta 1983 do leta 2002, v katerem so prevladovali članki v biomedicinskih revijah, in (3) od leta 2003 do leta 2016, v katerem so pomembni članki pretežno objavljeni v specializiranih revijah za proučevanje znanosti, kot je Scientometrics. 47 specifičnih člankov predstavlja nekakšen izbor za vsakega novinca na tem področju.

Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Scientometrics.

SLIKA: Ilustracija bibliografskega omrežja med avtorji člankov.