Predstavljamo odmevne objave slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v vrhunskih znanstvenih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v februarski izdaji izpostavljamo:
- RAČUNALNIŠTVO IN BIOLOGIJA: ANALIZA PROSTORA DOPUSTNIH REŠITEV RAČUNALNIŠKIH MODELOV V SINTEZNI BIOLOGIJI
- PSIHOLOGIJA: SPLOŠNA ZAŽELENOST PARTNERJEV
- GRADBENA FIZIKA: SIMULACIJE RABE ENERGIJE V PISARNAH
- EKONOMIJA: LASTNIŠKA STRUKTURA PODJETIJ IN NAČINI IZSTOPA
RAČUNALNIŠTVO IN BIOLOGIJA: ANALIZA PROSTORA DOPUSTNIH REŠITEV RAČUNALNIŠKIH MODELOV V SINTEZNI BIOLOGIJI
V sintezni biologiji lahko gensko regulatorna omrežja kljub različni topologiji odražajo podobno dinamiko delovanja. V tem primeru je za izvedbo smiselno izbrati sistem, ki odraža bolj robustno delovanje.
Žiga Pušnik, Miha Mraz, Nikolaj Zimic in Miha Moškon s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani predstavijo globalno-lokalno metodologijo za oceno robustnosti gensko regulatornih omrežij. Metodologija deluje v treh korakih. Z genetskim algoritmom najprej ocenijo prostor rešitev, ki ga nato natančneje določijo z učinkovitim lokalnim vzorčenjem. Na podlagi velikosti prostora rešitev lahko nato ovrednotijo robustnost posameznega sistema. Avtorji metodologijo ovrednotijo na modelih biološkega oscilatorja, AC-DC omrežja in pomnilne celice D s predpomnjenjem. Z uporabo opisane metodologije avtorji med drugim pokažejo, da encimska degradacija proteinov v primerjavi z linearno poveča območje delovanja. Predstavljeno metodologijo lahko uporabimo pri vrednotenju obstoječih in načrtovanju novih sinteznih bioloških sistemov.
Prispevek je objavljen v mednarodni reviji Journal of Biological Engineering.
SLIKA: Vizualizacija predlagane metodologije (a) in simulacije delovanja biološkega oscilatorja (b).
PSIHOLOGIJA: SPLOŠNA ZAŽELENOST PARTNERJEV
V evoluciji se ohranjajo tiste značilnosti, ki povečujejo verjetnost preživetja, in tiste, ki povečujejo verjetnost razmnoževanja. Slednje evolucijsko načelo je tesno povezano z izbiro partnerjev.
V obsežni mednarodni raziskavi pod vodstvom psihologov z dveh univerz v ZDA (Kalifornija) je sodelovalo 14.478 odraslih iz 45 držav po celem svetu, vključno s Slovenijo. Udeleženci raziskave so ocenjevali izraženost različnih značilnosti pri zaželenem dolgotrajnem partnerju, pri njihovem dejanskem partnerju in pri sebi. Že ugotovitve predhodnih študij v posameznih družbeno-kulturnih okoljih so pokazale, da so ljudje nagnjeni k izbiri partnerjev, ki so jim podobni v vrsti značilnosti, npr. izobrazbi, inteligentnosti, prijaznosti, telesni privlačnosti. Pričujoča študija kaže, da so posamezne značilnosti, po katerih si ljudje izbirajo dolgotrajne partnerje, med seboj povezane (nekdo, ki ima visoko izraženo eno subjektivno zaželeno lastnost, ima verjetno visoko izražene tudi druge zaželene lastnosti, vsaj kot jih zaznava njegov partner), kar se odraža v nekakšni splošni zaželenosti partnerjev. Rezultati kažejo tudi, da je ta splošna zaželenost kulturno univerzalna ter odraz selektivne izbire partnerjev v evolucijski zgodovini ljudi.
Članek, pri katerem so sodelovali tudi Marina Horvat in Bojan Musil (Filozofska fakulteta UM) ter Tina Kavčič in Maja Zupančič (Filozofska fakulteta UL), je bil objavljen v mednarodni reviji Evolution and Human Behavior.
SLIKA: Faktor splošne zaželenosti pojasnjuje povezanost med posameznimi značilnostmi partnerjev v vseh sodelujočih državah.
GRADBENA FIZIKA: SIMULACIJE RABE ENERGIJE V PISARNAH
Energetsko učinkovite stavbe so osnovni gradnik trajnostno grajenega okolja, imajo pa tudi vpliv na toplotno ugodje uporabnikov. To lastnost stavb je moč ovrednotiti računsko, na numeričnih modelih, zlasti, če so ti potrjeni z rezultati realnih meritev. Iz meritev je mogoče pridobiti tudi podatke o vedenju uporabnikov, parametre, ki so lahko ključnega pomena za rezultate računskih simulacij.
Sabina Jordan, Jože Hafner in Andraž Legat (Zavod za gradbeništvo Slovenije) ter Martina Zbašnik-Senegačnik (Fakulteta za arhitekturo UL) so na numeričnem modelu pisarn, opremljenih s stropnimi sevalnimi paneli za ogrevanje in hlajenje, simulirali rabo energije ter notranje temperature zraka. Model je bil definiran in potrjen na podlagi enoletnih meritev realnih pisarn. Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri specifični uporabniški parametri vplivajo na numerične rezultate.
Študija je potrdila, da ima večina uporabniških parametrov majhen vpliv na rabo energije na letnem nivoju in da so njihovi učinki na rezultate v ogrevalni in hladilni sezoni pogosto nasprotni. Obenem so raziskovalci dokazali, da omenjeni parametri lahko pomembno vplivajo na notranje toplotno udobje.
Rezultati so bili objavljeni v mednarodni reviji Applied Sciences.
SLIKA: Simulirana energija in notranja temperatura zraka za različne variacije na modelih pisarn brez specifičnih parametrov v primerjavi s simulacijami na potrjenem modelu.
EKONOMIJA: LASTNIŠKA STRUKTURA PODJETIJ IN NAČINI IZSTOPA
Raziskovalke z Ekonomske fakultete UL Darja Peljhan, Katja Zajc Kejžar in Nina Ponikvar so proučevale povezavo med lastniško strukturo in različnimi načini izstopa podjetij. Čeprav so mnogi avtorji v preteklosti proučevali povezavo med lastniško strukturo in organizacijsko uspešnostjo poslovanja podjetja, je način izstopa kot eden od vidikov uspešnosti v kontekstu lastniške strukture podjetja ostal nezadostno raziskan. Avtorice so posebej upoštevale razlike v načinih izstopa podjetij, kot so stečaj, prostovoljna likvidacija ter združitve in prevzemi, česar pretekle študije niso vključile. Ti načini izstopa se namreč razlikujejo po pomembnosti vloge lastnikov, kot kaže spodnja slika. Na primer, vloga lastnika/ov je večja v primeru prostovoljne likvidacije in manjša v primeru stečaja, kjer so pomembnejši upniki.
Na podlagi raziskave na populaciji slovenskih podjetij v obdobju 2006-2012 so avtorice potrdile predvidevanja, ki sledijo iz teorije principala in agenta. Ugotovile so, da koncentracija lastništva, lastniški delež največjega lastnika in razlika v deležih dveh največjih lastnikov zmanjšajo verjetnost izstopa za vse oblike, razen za združitve in prevzeme. Velikost vpliva omenjenih spremenljivk je največja za izstope, kjer lastniki igrajo odločilno vlogo, tj. v primeru prostovoljne likvidacije in izbrisa iz registra. Povezava med številom ustanoviteljev podjetja in verjetnostjo izstopa je v obliki črke U. Najnižja verjetnost izstopa je za podjetja, ki imajo okoli dva lastnika. Poleg tega rezultati raziskave kažejo, da je verjetnost izstopa večja pri podružnicah tujih podjetij kot pri podjetjih v domači lasti.
Razumevanje odnosa med lastniško strukturo in načini izstopa podjetij ima pomembne managerske implikacije:
- bolj koncentrirano lastništvo poveča možnosti preživetja podjetja (z izjemo združitev in prevzemov);
- podjetja z večjo razliko v velikosti deležev dveh največjih lastnikov imajo manjšo verjetnost izstopa;
- vpliv lastniške strukture je pomembno večji za izstope v obliki prostovoljne likvidacije glede na ostale oblike izstopa.
Članek je objavljen v reviji Applied Economics.
SLIKA: Kaplan-Meierjeva ocena preživetja za različne načine izstopa podjetij po številu ustanoviteljev.
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave