TOP objave (januar 2019)

Foto: darkmoon1968 via Pixabay.

Predstavljamo januarsko izdajo vrhunskih dosežkov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihovih objav v prestižnih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu izpostavljamo:

  • MEDICINA: Raziskovanje raka sečnega mehurja s pomočjo mišk
  • RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVANJE: Sposobnosti programerjev začetnikov
  • ZNANOST O ZNANOSTI: Vodje raziskovalnih projektov kot gonilna sila razvoja znanosti
  • SOCIOLOGIJA: Lastinina stanovanja in vplivnost stanovalcev onkraj lastništva
  • BIBLIOMETRIJA: Identifikacija “vročih tem” prihodnosti s pomočjo bibliometrije

MEDICINA: Raziskovanje raka sečnega mehurja s pomočjo mišk

Rak sečnega mehurja je med najpogostejšimi oblikami raka pri ljudeh in se po kirurški odstranitvi pogosto ponovi. Zato se še vedno iščejo nove možnosti zdravljenja, pri čemer so živalski modeli na podganah in miškah zaradi podobnosti z razvojem raka mehurja pri ljudeh nujno potrebni. Še vedno pa so slabo raziskane zgodnje faze razvoja tumorjev.

Andreja Erman in Peter Veranič z Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani, Gregor Kapun in Goran Dražić iz Kemijskega inštituta v Ljubljani, Mojca Pavlin iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani ter Damjana Drobne in Sara Novak iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani so najprej označili rakave celice, da so jih ločili od normalnih celic, jih skozi kateter vnesli v sečni mehur mišk in jim nato z multidisciplinarnim pristopom sledili od pritrditve na sluznico do nastanka tumorja.

Pokazali so, da se vnešene rakave celice že eno uro po vnosu v sečni mehur pritrjajo na sluznico, po enem dnevu pa že tvorijo drobne tumorje.

Prvi so tudi pokazali neposreden stik med normalno epitelijsko celico in rakavo celico, ki se s filopodiji najprej pritrdi na epitelijsko celico, nato pa z njo tvori medcelične stike.

Rezultati raziskave so objavljeni v mednarodni reviji Histochemistry and Cell biology.

SLIKA: Z nanodelci označene rakave celice v sečnem mehurju miške, poslikane z različnimi tipi mikroskopov.

RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVANJE: Sposobnosti programerjev začetnikov

Sposobnost problemskega reševanja je razglašena za spretnost 21. stoletja in se lahko razvija tudi s pomočjo učenja programiranja. Učitelji pa se pri poučevanju pogosto srečujejo s problemom, kako se učinkovito odzvati na raznoliko obnašanje učencev in spodbujati njihov individualni kognitivni razvoj.

Raziskovalci z Univerze v Mariboru, Ines Kožuh, Radovan Krajnc in Matjaž Debevc so v sodelovanju s kolegi iz Grčije predlagali vpeljavo Neo-Piagetove teorije v poučevanje začetnikov programiranja.

Izvedli so raziskavo z več kot 1.000 slovenskimi učenci, ki se učijo programiranja v četrtem, petem ali šestem razredu prvo ali drugo leto zapored. Rezultati so pokazali, da je uspeh na predoperativni stopnji povezan z uspehom na konkretni operativni stopnji. Pri preučevanju vplivov na sposobnost problemskega reševanja pa se je izkazalo, da imata razred in zaporedno leto obiskovanja predmeta statistično značilen vpliv, spol pa za razliko ne vpliva.

Rezultati lahko na svetovni ravni služijo tako učiteljem programiranja kot tudi snovalcem učnih načrtov za predmet računalništvo. Članek je objavljen v mednarodni reviji PloSONE.

SLIKA: Primer naloge, ki so jo reševali udeleženci raziskave.

ZNANOST O ZNANOSTI: Vodje raziskovalnih projektov kot gonilna sila razvoja znanosti

Raziskovalci z Univerze v Ljubljani – Andrej Kastrin (MF), Jelena Klisara (FRI) in Janez Povh (FS) ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Borut Lužar) so obravnavali vprašanje znanstvene in karierne odličnosti raziskovalcev, ki so bili v vlogi vodje raziskovalnega projekta (angl. principal investigator) v Republiki Sloveniji. Analiza temelji na podatkih raziskovalnih projektov ARRS med leti 1994 in 2016 in bibliografskih podatkih raziskovalcev iz zbirke COBISS za obdobje 1970-2016. Avtorji so naslovili štiri komponente znanstvene odličnosti: produktivnost, sodelovanje, internacionalnost in interdisciplinarnost.

Analiza je pokazala, da je povprečni dosežek vodilnih raziskovalcev na vseh štirih komponentah znanstvene odličnosti pomembno višji kot povprečni dosežek raziskovalcev, ki niso vodje projektov.

Vodilni raziskovalci imajo v povprečju daljšo in bolj plodno znanstveno kariero. Po odličnosti najbolj izstopajo raziskovalci, ki so vodje raziskovalnih programov. Pomembna je tudi ugotovitev, da se podoktorski raziskovalci po končanem projektu izgubijo v povprečnosti, kar kliče po dodatnem mentorskem programu.

Članek je bil objavljen v mednarodni znanstveni reviji Scientometrics.

SLIKA: Karierna produktivnost za različne skupine vodij raziskovalnih projektov v Sloveniji. Vodje podoktorskih projektov po začetnem vzponu prehitijo raziskovalci, ki vodijo raziskovalne programe.

SOCIOLOGIJA: Lastinina stanovanja in vplivnost stanovalcev onkraj lastništva

Lastništvo stanovanja je običajno sinonim za lastnikovo pravico svobodnega odločanja; v večstanovanjski stavbi se to uresničuje s sistemom upravljanja. Ker je vsakdanje življenje zelo kompleksno in ker v skupnih delih stavbe stanovalci na različne načine uveljavljajo svoje majhne interese, se postavlja vprašanje, kako to situacijo bolj sistematično ujeti in celoviteje pojasniti, kako lahko stanovalci vplivajo na skupne zadeve v stavbi.

Srna Mandič in Maša Filipovič Hrast s Fakultete za družbene vede na to odgovarjata z uporabo Giddensove strukturacijske teorije ter na primeru večstanovanjske stavbe definirata tri specifične okvire vplivnosti stanovalcev: formalni okvir lastništva in sistema upravljanja; skupnost (okvir neformalnih medosebnih odnosov, socialne kontrole in pripadnosti); ciljno sodelovanje (pripravljenost na kolektivno delovanje in skupno kognitivno delo za dosego kakega skupnega cilja). Da so vsi trije okvirji tudi statistično pomembni, sta dokazali z eksploratorno analizo podatkov ankete naključnega vzorca, ter nadalje, da ‘skupnost’ in ‘ciljno sodelovanje’ prispevata k stanovalčevem občutku vplivnosti celo bolj kot formalno lastništvo.

Članek, ki je bil objavljen v ugledni reviji Housing, theory and society, tako izpostavlja pomen skupnosti in sodelovalne kulture, ki ju literatura na stanovanjskem področju ne upošteva dovolj.

SLIKA: Ilustracija analize lastništva in raziskovalnega pristopa.

BIBLIOMETRIJA: Identifikacija “vročih tem” prihodnosti s pomočjo bibliometrije

Do konca 19. stoletja se je znanje podvojilo na vsakih 100 let, do začetka druge svetovne vojne na vsakih 25 let, danes se znanje podvaja vsakih sedem do devet let.

Predvidevajo, da se bo, kot odziv na digitalno revolucijo, medicinsko znanje v kratkem podvojilo vsakih 73 dni.

Posledično je s klasičnim pristopom nemogoče prebrati vso novo znanje, objavljeno v obliki člankov in drugih prispevkov, ter tako slediti razvoju znanstvenih disciplin. Še težje je napovedati nove smeri raziskovanja. Analiza beletristične literature se je na podoben problem odzvala s t.i. branjem na daljavo – uporabi računalniške tehnologije pri »branju« in obdelavi literarnih kanonov. V znanosti korpuse člankov obdelujemo s pomočjo bibliometrije, njihovo vsebin pa vizualiziramo s pomočjo bibliometrijskega kartiranja.

Peter Kokol, Jernej Završnik in Helena Blažun Vošner z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca so na podlagi vizualizacije vsebin znanstvenih člankov razvili model napovedovanja »vročih/aktualnih tematik« (»hot topics«) prihodnosti v posameznih znanstvenih disciplinah. Model temelji na tematski analizi vizualiziranih vsebin dveh korpusov člankov iz zadnjih nekaj let in na identifikaciji ter primerjavi raziskovalnih tem in raziskovalnih tematik teh dveh obdobij. S pomočjo prosto dostopne programske opreme in prosto dostopne bibliografske baze MedLine so avtorji pokazali, da metoda deluje v praksi tudi na hitro napredujočem področju medicine.

Članek je objavljen v mednarodni reviji Journal of Hospital Librarianship.

SLIKA: Vizualizacija vsebin znanstvenih člankov s področja Medicinske informatike.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

Značke