TOP objave (januar 2021)

Foto: Annie Spratt via Unsplash.

Predstavljamo odmevne objave slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v vrhunskih znanstvenih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v januarski izdaji izpostavljamo:

  • KORONAVIRUS: PSIHOLOŠKO DELOVANJE SLOVENCEV MED PRVIM VALOM EPIDEMIJE COVID-19
  • OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE: DELOVANJE PEROVSKITNIH SONČNIH CELIC POD REALNIMI POGOJI
  • GEOLOGIJA IN DENDROGEOMORFOLOGIJA: DATIRANJE PRETEKLIH HUDOURNIŠKIH DOGODKOV V DOLINI PLANICE
  • PSIHOLOGIJA: UČINEK LESNIH MATERIALOV NA POČUTJE IN KOGNITIVNO DELOVANJE LJUDI

PSIHOLOGIJA: UČINEK LESNIH MATERIALOV NA POČUTJE IN KOGNITIVNO DELOVANJE LJUDI

Epidemije in z njo povezani preventivni ukrepi imajo lahko resne neugodne posledice na duševno zdravje ljudi, kar domače in tuje raziskave kažejo tudi za pandemijo COVID-19. Slovenske raziskovalke Tina Kavčič (Zdravstvena fakulteta UL), Andreja Avsec in Gaja Zager Kocjan (Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete UL) so ugotavljale, katere značilnosti ljudi povečajo verjetnost za njihovo bolj ali manj ugodno psihološko delovanje v prvem tednu po razglasitvi epidemije v Sloveniji marca 2020.

V njihovi spletni raziskavi je sodelovalo 2722 slovenskih odraslih. Ugotovitve kažejo, da je verjetnost za nižje blagostanje in višji stres večja pri ženskah, mlajših odraslih, manj izobraženih osebah, osebah s slabšim samoocenjenim zdravjem ter osebah, ki jih je bolj intenzivno skrbelo za okužbo s koronavirusom pri njih samih ali njihovih bližnjih. Precej bolj kot prej navedene značilnosti pa je za višje blagostanje in nižjo raven stresa pomembna psihološka značilnost, imenovana osebnostna prožnost. Osebnostna prožnost opisuje zmožnost ljudi, da dobro funkcionirajo tudi v neugodnih okoliščinah in po njih hitro okrevajo, vsaj delno pa jo lahko z  nekaterimi tehnikami učinkovito razvijamo in tako preprečujemo verjetnost težav v duševnem zdravju.

Članek je objavljen v mednarodni reviji Psychiatric Quarterly.

SLIKA: Razmerje obetov (log lestvica) za raven stresa in subjektivno blagostanje slovenskih odraslih v prvem tednu po razglasitvi epidemije COVID-19 marca 2020.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE: DELOVANJE PEROVSKITNIH SONČNIH CELIC POD REALNIMI POGOJI

Perovskitne sončne celice so nov pomemben igralec na področju obnovljivih virov energije. V rekordnem času so bile dosežene učinkovitosti pretvorbe nad 25 %, naslednji korak na poti h komercializaciji pa je izboljšanje njihove dolgoročne stabilnosti. V ta namen se izvaja vrsta študij pod nadzorovanimi pogoji v laboratoriju, tipično v točki maksimalne moči, medtem ko so meritve zunaj, pod realnimi pogoji, mnogo redkejše.

Marko Jošt, Benjamin Lipovšek, Boštjan Glažar, Kristijan Brecl, Gašper Matič in Marko Topič iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani so analizirali delovanje perovskitnih sončnih celic pri spremenljivih zunanjih vremenskih pogojih. Celice so tekom večmesečnega obdobja testirali na strehi ter pri tem merili oddano moč, sončno obsevanje in temperaturo. Celice so pri nadzorovanih pogojih pomerili tudi v laboratoriju ter s tem pridobili parametre, s katerimi so nato uspešno modelirali oddano moč, ki so jo pomerili med testiranjem na strehi. Njihov model služi tako napovedovanju izplena energije perovskitnih sončnih elektrarn v prihodnosti kot tudi spremljanju njihove degradacije. Model tako predstavlja močno analitično orodje za testiranje stabilnosti perovskitnih sončnih celic na njihovi poti na trg.

Članek, pri katerem so omenjeni slovenski raziskovalci sodelovali z inštitutom Helmholtz-Zentrum v Berlinu, je bil objavljen v mednarodni reviji Advanced Energy Materials.

SLIKA: Opis postopka validacije modela energijskega izplena.

GEOLOGIJA IN DENDROGEOMORFOLOGIJA: DATIRANJE PRETEKLIH HUDOURNIŠKIH DOGODKOV V DOLINI PLANICE

V gorskem okolju ob intenzivnih deževjih narastejo hudourniki, ki poleg vode prenašajo tudi večje količine sedimenta, predvsem grušč in pesek. Pri tem sediment odložijo ob vznožju gora v obliki hudourniških vršajev oziroma pahljač. Odloženi sediment lahko deloma zasuje drevesa (do višine 1.5 m), ki rastejo na območju delovanja hudournikov. Drevesa takšno zasutje lahko preživijo, vendar se odzovejo z manjšim prirastom, kar se odrazi v ožjih drevesnih branikah. Z analizo širin drevesnih branik lahko z natančnostjo enega leta datiramo hudourniške dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Primer območja v Sloveniji, kjer hudourniško delovanje zasipava drevesa, je dolina Planice.

Andrej Novak, Tomislav Popit, Andrej Šmuc (Oddelek za geologijo ljubljanske univerze) in Tom Levanič (Gozdarski inštitut Slovenije) so v sodelovanju s kolegami iz Poljske so vzorčili 105 deloma zasutih dreves (smreke, jelke in macesne) na eni od hudourniških pahljač v dolini Planice. Raziskovalci so na podlagi širin njihovih branik našteli trinajst hudourniških dogodkov, najstarejšega leta 1933, najmlajšega pa leta 2010. Z arhivskimi meteorološkimi podatki so datiranim dogodkom pripisali deževja, ki so jih sprožila. Ugotovili so, da intenzivnejša deževja prožijo večje hudourniške dogodke, ki zasujejo večje število dreves.

Članek je objavljen v mednarodni reviji Geomorphology.

SLIKA: Primer dreves v dolini Planice, ki jih je zasul hudourniški dogodek. Takšna drevesa se na zasutje odzovejo z manjšim prirastom, ki ga lahko beležimo v širini drevesnih branik.

PSIHOLOGIJA: UČINEK LESNIH MATERIALOV NA POČUTJE IN KOGNITIVNO DELOVANJE LJUDI

Izpostavljenost lesnim materialom lahko ugodno učinkuje na ljudi.

Dean Lipovac (InnoRenew CoE in Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem), Nastja Podrekar (InnoRenew CoE in Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem), Mike Burnard (InnoRenew CoE in Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem) in Nejc Šarabon (Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem in InnoRenew CoE) so preverjali, če različni materiali miz vplivajo na človekovo počutje in kognitivno delovanje. Omenjeni raziskovalci so testirali odzive ljudi na mize s površinami iz desetih različnih materialov (lesni materiali iz treh različnih drevesnih vrst). Poleg tega so testirali odzive udeležencev na površini iz stekla in mineralnega kompozita.

Izkazalo se je, da ljudje dojemajo mize iz lesnih materialov kot prijetnejše tako na pogled kot na dotik, ob tem pa se jim zdijo primernejše za vsakodnevno rabo (v primerjavi s površinami). Kljub temu med mizami iz različnih materialov (lesni in ne-lesni), ni bilo zaznavnih razlik pri učinku na počutje in kognitivno delovanje udeležencev.

Raziskava nakazuje, da izpostavljenost relativno majhni površini mize (80 cm x 80 cm) ne zadostuje za doseganje pravih psiholoških učinkov lesa na ljudi ter da je potrebna izpostavljenost večji količini lesa.

Članek je objavljen v mednarodni reviji Journal of Wood Science.

SLIKA: Dve mizi uporabljeni v raziskavi.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave