TOP objave (julij 2018)

Foto: Sunny611 via Pixabay.

Pred vami je nova serija vrhunskih objav slovenskih znanstvenikov in znanstvenic. Na seznamu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, tokrat izpostavljamo:

  • MEDICINA: Genetika samomora
  • STROJNIŠTVO: Z laserskim inženiringom površin do izboljšanega prenosa toplote pri vrenju
  • ZNANOST O PROIZVODNJI: Identifikacija poslovnih in socialnih omrežij v domeni proizvodnje
  • PEDAGOŠKE ZNANOSTI/STATISTIKA: Zanesljivost in pristranskost ocenjevalcev maturitetnih esejev
  • KOMUNIKOLOGIJA: Reprezentacije delavskega razreda v popularni kulturi

MEDICINA: GENETIKA SAMOMORA

Kljub temu, da v Sloveniji v zadnjih letih beležimo upad števila samomorov, je ta še vedno pereč javnozdravstveni problem. Samomor je kompleksen pojav in do njega vodijo številni različni dejavniki tveganja, med njimi tudi genetski.

Katarina Uršič, Tomaž Zupanc in Alja Videtič Paska z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so preučevali, ali genetske različice encima monoamin-oksidaze A kažejo povezavo s pojavom samomorilnosti. Monoamin-oksidaza A je namreč encim, ki sodeluje v razgradnji serotonina, pogosto poimenovanega “hormon sreče”. Polimorfizem gena, ki se kaže kot različno dolg zapis za gen, lahko vpliva na aktivnost prepisovanja gena in nastalega encima. Statistična analiza je dejansko pokazala povezavo med polimorfizmom in samomorom.

Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Neuroscience Letters.

SLIKA: Samomorilni količnik (število smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) v slovenskih občinah. Samomorilni količnik je višji na področju Vzhodne kohezijske regije (vir Zdravje v občini, NIJZ, 2016).

STROJNIŠTVO: Z LASERSKIM INŽENIRINGOM POVRŠIN DO IZBOLJŠANEGA PRENOSA TOPLOTE PRI VRENJU

Mehurčkasto vrenje je eden od najučinkovitejših mehanizmov prenosa toplote pri nizkih temperaturnih razlikah med površino in okoliško kapljevino. Uporablja se v številnih aplikacijah – od hlajenja jedrskih palic v elektrarnah do prenosa toplote v mikroelektroniki.

Peter Gregorčič, Matevž Zupančič in Iztok Golobič z ljubljanske Fakultete za strojništvo so razvili preprosto, robustno in fleksibilno metodo, ki z uporabo nanosekundnega vlakenskega laserja omogoča izdelavo površinskih mikrojamic s zelo majhnimi premeri. Eksperimenti vrenja na teh površinah v dveh zelo raznolikih kapljevinah – v vodi, ki je polarna, ima visoko površinsko napetost in visoko izparilno latentno toploto; ter v nepolarnem dielektričnem tetradekafluoroheksanu z nizko površinsko napetostjo in veliko nižjo latentno toploto – so dokazali, da takšne površine omogočajo izboljšan prenos toplote in nadzorovano vrenje neodvisno od lastnosti delovnega fluida. Razvita metoda ima velik potencial, da zaobide trenutne omejitve modifikacije površin in omogoči nadaljnjo miniaturizacijo mikroelektronskih naprav ter poveča zmogljivost in varnost v sistemih, ki zahtevajo odvajanje visokih gostot toplotnih tokov.

Raziskovalci so svoje rezultate objavili v mednarodni reviji Scientific Reports.

SLIKA: Prikaz nadzora vrenja – oba od preizkušanih fluidov kontrolirano vreta izključno na inicialkah »Faculty of Mechanical Engineering« (FME), prekritih z lasersko izdelanimi mikrojamicami.

ZNANOST O PROIZVODNJI: IDENTIFIKACIJA POSLOVNIH IN SOCIALNIH OMREŽIJ V DOMENI PROIZVODNJE

Ljudje, podjetja in institucije oblikujejo omrežja kot del svojih tehničnih, gospodarskih in družbenih dejavnosti, ta omrežja pa imajo vpliv na poslovanje podjetij. Internet ter zlasti strokovna in znanstvena socialna omrežja poenostavljajo postopek mreženja in povečujejo dostopnost informacij.

Dominik Kozjek, Rok Vrabič, Gregor Eržen in Peter Butala s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so preučevali, ali je na proizvodnem področju možno na osnovi javno dostopnih podatkov identificirati omrežja, ki povezujejo posameznike, podjetja in institucije. Razvili, implementirali in aplicirali so metodo za identifikacijo mrež ter pokazali, da je tovrstna omrežja možno razkriti in jih uporabiti za strateško mreženje, oblikovanje projektnih konzorcijev in identifikacijo organizacijskih in socialnih struktur v organizacijah.

Rezultati so objavljeni v reviji International Journal of Production Economics.

SLIKA: Identificirana mreža avtomobilske domene; nekatera zanimiva vozlišča so poudarjena.

PEDAGOŠKE ZNANOSTI/STATISTIKA: ZANESLJIVOST IN PRISTRANSKOST OCENJEVALCEV MATURITETNIH ESEJEV

Ocenjevanje je osnovni sestavni del izobraževanja. V večini primerov je ocena odvisna od ocenjevalca, torej subjektivna. To lahko postane težava pri preizkusih, kjer je težje definirati jasen kriterij, kot so npr. daljši pisni sestavki ali eseji.

Kaja Zupanc in Erik Štrumbelj s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sta razvila nov statistični model za merjenje zanesljivosti in pristranskosti ocenjevalcev v primerih, kjer vsak izdelek ocenjujeta vsaj 2 ocenjevalca, skupna ocena pa je lahko sestavljena iz ocen v posameznih rubrikah. Model sta uporabila za analizo podatkov slovenskega Republiškega izpitnega centra – ocen 38910 esejev, ki so del maturitetnega preizkusa znanja slovenskega jezika, v obdobju petih let.

Rezultati kažejo, da so ocenjevalci pri ocenjevanju esejev nezanemarljivo pristranski in nezanesljivi.

Te lastnosti so bolj izražene pri ocenjevanju sloga in strukture, manj pa pri ocenjevanju vsebine in slovnice, kar lahko pojasnimo s tem, da je za slednja lažje definirati jasen kriterij. Praktična posledica je, da so ocene esejev zanesljive v obsegu ene ocene. Pristranskost pri tem igra manjšo vlogo, zato bi bilo v praksi za izboljšanje zanesljivosti ocen zmanjšati njihovo variabilnost, npr. z bolj jasnimi kriteriji ali dodatnim ocenjevalcem.

Raziskovalca sta svoje rezultate objavila v mednarodni reviji PLOS One.

SLIKA: ilustracija ujemanja modela z dejanskimi porazdelitvami ocen po rubrikah.

KOMUNIKOLOGIJA: REPREZENTACIJE DELAVSKEGA RAZREDA V POPULARNI KULTURI

Dejan Jontes z Univerze v Ljubljani in Andreja Trdina z Univerze v Mariboru sta se skozi analizo izbranih situacijskih komedij domače produkcije ukvarja z lokalnimi specifikami t.i. “underclass” diskurza. Raziskovalca ugotavljata, da norčevanje in zasmehovanje delavskega razreda poteka predvsem na ravni telesa in ni povezano s širšim “underclass” diskurzom, prisotnim recimo v Veliki Britaniji, kjer je povezan z neoliberalnimi idejami in razvrednotenjem ter delegitimacijo delavskega razreda.

V slovenskem primeru namesto neposredne demonizacije delavskega razreda izključujoči diskurzi delujejo bolj subtilno, skozi pritajeno zasmehovanje teles, ne pa toliko značajskih potez likov delavskega razreda.

Avtorja izpostavljata, da so te precej bolj ambivalentne reprezentacije povezane s širšo egalitarno ideologijo, ki uokvirja obravnavo razreda v Sloveniji. Po drugi strani je pomemben poudarek članka, da se analize reprezentacij razreda prepogosto osredotočajo le na informativne programe, v popularni kulturi pa na račun zanemarjanja ostalih žanrov večinoma zgolj na resničnostno televizijo. Ta premislek je še posebej pomemben v slovenskem kontekstu, kjer televizija ostaja dominanten medij in lokalna produkcija dosega izjemno visoke deleže gledanosti.

Rezultati objavljeni v reviji Comedy studies.

SLIKA: naslovnica revije Comedy Studies.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave