TOP objave (julij 2020)

Foto: Ryan McGuire via Gratisography.

Nov paket vrhunskih dosežkov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihovih objav v prestižnih mednarodnih publikacijah je nared.

V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v julijskih TOP objavah tokrat pišemo o:

  • EKOLOGIJA: PROSTORSKO-ČASOVNA OCENA RASTI BUKVE ZARADI VPLIVA EKSTREMNIH VREMENSKIH DOGODKOV V SLOVENIJI
  • GEOLOGIJA: HITROST POTOVANJA ZVOKA V SEDIMENTIH MORSKEGA DNA KOPRSKEGA ZALIVA
  • OKOLJEVARSTVO: REMEDIACIJA ONESNAŽENJA SKOZI RDEČE BLATO IN PAPIRNIŠKI PEPEL
  • PSIHOLOGIJA: RAZLIKE MED SPOLOMA PRI IZBIRI PARTNERJA

EKOLOGIJA: PROSTORSKO-ČASOVNA OCENA RASTI BUKVE ZARADI VPLIVA EKSTREMNIH VREMENSKIH DOGODKOV V SLOVENIJI

Podnebne spremembe preko izjemnih dogodkov povzročajo poškodbe in fiziološke spremembe gozdnih dreves. Spremembe v letnih prirastkih je mogoče ovrednotiti z zamudnimi dendroekološkimi raziskavami. Širšo sliko o vplivu vremenskih dogodkov na gozdno vegetacijo pa je mogoče pridobiti s pomočjo satelitov.

Raziskava je vključevala 25 rastišč bukve, najbolj zastopane drevesne vrste v Sloveniji. Raziskovalci so proučili, kako se lahko dendrokronološki podatki širin branik dreves povežejo s parametri o stanju krošnje, ki jih dobimo z analizo satelitskih multispektralnih posnetkov z izračunom vegetacijskega indeksa EVI, ki omogoča zaznavanje sprememb zelene biomase v krošnjah dreves. Potrdili so, da ekstremni vremenski dogodki (vročinskih valov, žledolomov, pozeb), ki so se zgodili med leti 2001-2017, vplivajo na indeks EVI. Največje spremembe indeksa EVI so povezane z obsežnim žledolomom v letu 2014, ki je povzročil velike poškodbe dreves in posledično upad letnega prirastka. Prikazi sprememb EVI na zemljevidu nakazujejo, na katerih območjih v Sloveniji je bukev najbolj občutljiva za podnebne spremembe. Rezultati omogočajo, da spoznanja, ki jih pridobimo na nivoju drevesa, razširimo na razumevanje procesov na nivoju gozda in uporabimo za načrtovanje ukrepov za blažitev učinkov ekstremnih vremenskih dogodkov.

Članek, pri katerem so iz Slovenije sodelovali Katarina Čufar in Maks Merela (Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo, UL), Zalika Črepinšek (Biotehniška fakulteta – Oddelek za agronomijo, UL) ter Jožica Gričar in Peter Prislan (Gozdarski inštitut Slovenije), je bil objavljen v ugledni mednarodni reviji Agricultural and Forest Meteorology.

SLIKA: Zemljevid odklonov vegetacijskih indeksov EVI, ki prikazujejo razpored poškodb zaradi obsežnega žledoloma v februarju 2014 in spremembe EVI tekom celotnega leta 2014. V obdobju 2001-2017 so bile vrednosti indeksa EVI med vegetacijsko dobo 2014 najnižje.

GEOLOGIJA: HITROST POTOVANJA ZVOKA V SEDIMENTIH MORSKEGA DNA KOPRSKEGA ZALIVA          

Pri raziskovanju podpovršja morskega dna pogosto uporabljamo naprave, ki njegovo zgradbo razkrijejo s pomočjo zvoka. Primer take naprave je podpovršinski sonar, ki oddaja zvočne signale in beleži njihove odboje na mejah med različnimi sedimenti. Če poznamo hitrost potovanja zvoka skozi sedimentno zaporedje, lahko določimo globino posameznih sedimentnih plasti in teles.

Raziskovalci Geološkega zavoda Slovenije, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter podjetja Sirio d.o.o. Ana Novak, Andrej Šmuc, Sašo Poglajen, Bogomir Celarc in Marko Vrabec, so hitrost potovanja zvoka v sedimentnem zaporedju morskega dna v Koprskem zalivu določili s primerjavo sonarskih profilov in geoloških popisov vrtin.

Rezultati kažejo, da v plitvih obalnih sedimentnih zaporedjih na hitrost potovanja zvoka najbolj vpliva velikost prevladujočih zrn. Razmeroma nizke hitrosti so značilne za pretežno glinasta zaporedja, medtem ko so najvišje hitrosti zabeležene v sedimentnih zaporedjih, ki vsebujejo zrna velikosti peska. Na hitrosti potovanja zvoka ima velik vpliv tudi morebitna prisotnost plina, ki hitrost potovanja zvoka zmanjša za več sto metrov na sekundo. Ta študija podaja vrednosti za hitrost potovanja zvoka v plitvih obalnih sedimentnih zaporedjih, ki gradijo velik del današnjih obalnih okolij po celem svetu.

Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Water.

SLIKA: Primer interpretiranega profila podpovršinskega sonarja z vrtinama. Sedimenti so označeni s svetlomodro, kamninska podlaga pa z oranžno barvo.

OKOLJEVARSTVO: REMEDIACIJA ONESNAŽENJA SKOZI RDEČE BLATO IN PAPIRNIŠKI PEPEL

Med različnimi načini remediacije onesnažene zemljine je imobilizacija ena izmed najpogosteje uporabljenih metod. Namen tukaj opisane raziskave je bil preučiti uporabo industrijskih odpadkov v postopku imobilizacije.

Primož Oprčkal, Ana Mladenovič, Vesna Zalar Serjun (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Nina Zupančič (Naravoslovnotehniška fakulteta UL) in Janez Ščančar ter Radmila Milačič (Institut Jožef Stefan) smo preučevali uporabo rdečega blata in papirniškega pepela kot aditivov za remediacijo zemljine iz področja stare Cinkarne v Celju s postopkom imobilizacije s predelavo v gradbeni kompozit.

Rezultati so pokazali, da dodatek recikliranih industrijskih odpadkov privede do imobilizacije potencialno strupenih snovi iz zemljine v vezani matrici kompozitov. Preučeni so bili okoljski vidiki in fizikalno mehanske lastnosti kompozitov za namen uporabe za rehabilitacijo degradiranega območja. Pričujoča raziskava predstavlja podlago za razvoj postopka remediacije onesnažene zemljine, v katerega je vključeno recikliranje primernih industrijskih odpadkov v skladu z načeli trajnostnega razvoja in zapiranja snovnih zank.

Spodnja slika prikazuje časovno vezane spremembe koncentracij potencialno strupenih elementov v izlužkih iz geotehničnih kompozitov iz zemljine z dodatkom rdečega blata (CS/RM), papirniškega pepela (CS/PA) in s kombinacijo dodatka rdečega blata in papirniškega pepela (CS/RMPA) v primerjavi z onesnaženo zemljino (CS). Kompoziti so bili preiskovani po sedmih (7), osemindvajsetih (28) in šestinpetdesetih (56) dneh nege (»curring time«). Mejne vrednosti za inertnost (»limit values«) so povzete po francoskih smernicah za uporabo alternativnih materialov v gradbeništvu.

Raziskovalci so svoje rezultate objavili v mednarodni reviji Journal of Cleaner Production.

PSIHOLOGIJA: RAZLIKE MED SPOLOMA PRI IZBIRI PARTNERJA

Ugotovitve o univerzalnih razlikah med spoloma pri izbiri partnerja so že zastarele, metodološko pomanjkljive. V zadnjih desetletjih pa so se odvijale mnoge družbene spremembe.

Odrasli iz 45 držav so v naši novi študiji ocenili 5 vnaprej navedenih lastnosti idealnega partnerja in njihovega dejanskega partnerja. Udeleženci obeh spolov so ocenili idealnega partnerja višje pri prijaznosti, inteligentnosti in zdravju kot pri finančni situiranosti in telesni privlačnosti.

Ženskam so bili prijaznost, inteligentnost in zdravje pomembnejši kot moškim, še posebej so idealnega partnerja opisovale kot finančno bolje situiranega, moški pa idealno partnerko kot bolj telesno privlačno.

Razlika med spoloma pri zaželenih lastnostih idealnega partnerja je bila v povprečju razmeroma velika (majhna v Sloveniji). Moški so imeli v povprečju dve leti mlajše partnerke in obratno. Z rastjo indeksa enakosti med spoloma na ravni države se je starostna razlika med partnerjema zmanjševala, prav tako razlike med spoloma glede želenih lastnosti partnerja/partnerke. Ugotovitve so dosledne tako z evolucijsko kot tudi s teorijo socialnega učenja.

Članek, pri katerem so poleg kolegov iz tujine sodelovali tudi Marina Horvat in Bojan Musil (Filozofska fakulteta UM) ter Tina Kavčič in Maja Zupančič (Filozofska fakulteta UL), je bil objavljen v znanstveni reviji Psychological Science.

SLIKA. Razlike med spoloma v petih želenih značilnosti partnerjev in njihove starosti preko držav. Črna črta predstavlja položaj vrednosti, če razlik med spoloma ne bi bilo. Pozitivne vrednosti pomenijo, da si moški bolj želijo določene lastnosti pri partnerki kot ženske pri partnerju, negativne vrednosti pa, da si ženske bolj želijo določene lastnosti pri partnerju kot moški pri partnerki. Pri izbira starosti negativne vrednosti pomenijo, da so moški imeli mlajše partnerke, ženske pa starejše partnerje.

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave