TOP objave (maj 2019)

Foto: Levi Midnight via Unsplash.

Pripravljena je majska izdaja rubrike TOP objave, v kateri izpostavljamo vrhunske dosežke slovenskih znanstvenikov in znanstvenic ter njihove objave v prestižnih mednarodnih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu tokrat pišemo o:

  • DIETETIKA: Vpliv 12-tedenske ketogene diete na kazalnike zdravja
  • PSIHIATRIJA: Viktimizacija in samomorilno vedenje
  • SATELITI: Zaznavanje plovil iz satelitskih posnetkov za pomoč migrantom na morju
  • RAČUNALNIŠTVO: Brezžična komunikacija med vozili
  • LINGVISTIKA: Uporabnost kolokacij, pridobljenih iz spletnih besedil

DIETETIKA: VPLIV 12-TEDENSKE KETOGENE DIETE NA KAZALNIKE ZDRAVJA

Ketogena dieta je zelo popularna v laični literaturi, vendar je na njen račun v strokovnih krogih mnogo pomislekov, predvsem zaradi strahu pred ketoacidozo in dislipidemijo. Ker je fiziološko okolje v človeku pri ketozi močno različno od fiziološkega okolja pri dieti, bogati z ogljikovimi hidrati, je pomembno raziskati vpliv ketogene diete na zdravje, preden se o njej sodi.

Zato so Nina Mohorko, Maša Černelič Bizjak, Tamara Poklar Vatovec, Gašper Grom, Saša Kenig, Ana Petelin in Zala Jenko Pražnikar z Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju, preverili vpliv 12-tedenske ketogene diete na izbrane fiziološke in psihološke kazalnike zdravja pri sicer zdravih debelih odraslih. Preiskovanci so izgubili telesno maso, poročali o zmanjšanem apetitu, spontano znižali energijski vnos, izboljšali telesno pripravljenost, zmanjšali emocionalno in eksterno hranjenje in izboljšali zadovoljstvo s svojim telesom.

V prvih dveh tednih se jim je znižal nivo glukoze v krvi in povišala holesterol LDL ter vnetni kazalnik CRP, vendar so se vrednosti navedenih parametrov nato vrnile na začetne vrednosti in take ostale do konca študije. Skozi celotno študijo pa je bilo opaziti znižana nivoja leptina in inzulina in povečan nivo adiponektina, kar je za zdravje ugodno. Znakov ketoacidoze ni bilo opaziti.

12-tedenska ketogena dieta se je pri preiskovancih z debelostjo pokazala za ugodno.

Paziti pa je potrebno na vnos mikrohranil, ker se izpušča mnoge skupine živil. Prav tako je potrebno preveriti, kako na telo vpliva dalj časa trajajoča ketogena dieta in ali se znižana telesna masa ohrani tudi po prenehanju diete.

Rezultati raziskave so objavljeni v mednarodni reviji Nutrition Research.

SLIKA: Osnovna shema ketogene diete.

PSIHIATRIJA: VIKTIMIZACIJA IN SAMOMORILNO VEDENJE

Medvrstniško nasilje je pereč problem, ki se dotika duševnega zdravja mladostnikov. Pomen preučevanja povezave med viktimizacijo in samomorilnim vedenjem je v Sloveniji velik, saj se kljub upadanju količnika samomora še vedno pogosto srečujemo s samomorilnim vedenjem, tudi med mladostniki.

Vita Poštuvan in Tina Podlogar z UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora sta sodelovali v mednarodni raziskavi na temo duševnega zdravja in medvrstniškega nasilja med mladostniki. V študijo je bilo vključenih 2933 mladostnikov iz desetih evropskih držav. Rezultati so potrdili povezanost med depresijo in različnimi oblikami viktimizacije (fizično, verbalno in odnosno medvrstniško nasilje).

Dalj časa trajajoče medvrstniško nasilje se je izkazalo za napovedni dejavnik kasnejše depresije, po drugi strani pa je bila tudi depresija napovedni dejavnik kasnejše viktimizacije s strani vrstnikov.

Povezava med viktimizacijo in samomorilnim vedenjem je nekoliko bolj kompleksna. Odnosno nasilje se je namreč izkazalo za napovedni dejavnik kasnejših misli na samomor, fizično nasilje pa za napovedni dejavnik kasnejših poskusov samomora.

Rezultati raziskave poudarjajo pomen izvajanja intervencij z namenom preprečevanja medvrstniškega nasilja. Članek je objavljen v mednarodni reviji Journal of Child Psychology and Psychiatry.

SLIKA: Ilustracija pomoči v depresiji.

SATELITI: ZAZNAVANJE PLOVIL IZ SATELITSKIH POSNETKOV ZA POMOČ MIGRANTOM NA MORJU

Mnogo prebežnikov tvega svoja življenja in prečka Sredozemsko morje nezakonito in v slabih razmerah. Lokacije brodolomov, migracijske poti in lokacije plovil ter kraji vkrcanja/izkrcanja so pomembna informacija za preprečevanje izgube življenj. Z obdelavo satelitskih posnetkov lahko ponudimo ažurne prostorske informacije, ki so sicer (zaradi političnih ali geografskih razlogov) težko dostopni.

Urša Kanjir iz Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU je razvila algoritem, ki samodejno zaznava plovila iz optičnih, prosto dostopnih satelitskih posnetkov programa Kopernik, Sentinel-2, s prostorsko ločljivostjo 10 m. Plovila so zaznana na podlagi obilice spektralnih in geometrijskih atributov, ki jih pridobimo iz satelitskega posnetka obale oz. morja.

Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Acta Astronautica.

SLIKA: Spektralni podpis treh različnih plovil iz posnetka Sentinel-2. Vsako plovilo ima drugačno velikost, spektralni podpis in stanje morja v njegovi okolici. Plovili a) in b) se lahko zaznata z uvedenim »indeksom plovil«, medtem ko plovilo c) zaznamo s pomočjo binomske logistične regresije.

RAČUNALNIŠTVO: BREZŽIČNA KOMUNIKACIJA MED VOZILI

Zaradi naraščajočega števila avtonomnih vozil in izboljšanja splošne varnosti na cestah je brezžična komunikacija med vozili vse bolj pomembna. Zanesljiva ocena kakovosti brezžičnega kanala je osnova za pravočasno prilagajanje parametrov brezžičnega prenosa in posledično bolj učinkovito in bolj pretočno povezavo med vozili.

Veljko Pejović iz Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan je skupaj z kolegi iz Koreje razvil metodo za pridobivanje trenutne informacije o stanju brezžičnega kanala ter napovedovanje bodočega stanja na podlagi strojnega učenja iz preteklih meritev kanala. Raziskovalci so metodo ovrednotili s podatki, zajetimi v realnem okolju. Pokazali so, da v primerjavi z alternativnimi pristopi metoda prinaša 15 % do 25 % bolj natančno oceno kanala in tako predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj komunikacije med vozili.

Članek je objavljen v mednarodni reviji IEEE Access.

SLIKA: Merjenje brezžičnega kanala med vozili v realnem okolju. Na strehi vsakega vozila je nameščena antena, povezana na oddajnik ali sprejemnik signala (levo). Na sprejemni strani je tudi spektralni analizator signala (desno). 

LINGVISTIKA: UPORABNOST KOLOKACIJ, PRIDOBLJENIH IZ SPLETNIH BESEDIL

Senja Pollak (Institut Jožef Stefan) ter Polona Gantar in Špela Arhar Holdt (Filozofska fakulteta UL) so ocenile uporabnost avtomatsko pridobljenih kolokacij iz spletnih besedil pri opisu jezikovnih novosti v slovenskem jeziku. Namreč, naloga digitalnega slovaropisja je pripraviti jezikovne podatke tako, da bodo uporabni za čimveč različnih namenov: za digitalne slovarje, za razvoj jezikovnih tehnologij, orodij itd. Pri tem se opira na velike zbirke jezikovnih podatkov in napredne strojne postopke, ki jih interdisciplinarno razvijajo jezikoslovci in računalničarji.

Raziskava se ukvarja s kolokacijami, tj. besedami, ki v jeziku tipično nastopajo skupaj. V središču pozornosti so kolokacije, ki so značilne za spletne medije, kot so forumi, novičarski komentarji, Twitter. Za to besedišče je značilno, da je lahko nestandardno, vendar hkrati predstavlja ažuren in inovativen del jezika ter odraža politično dogajanje in družbene spremembe (npr. virtualno življenje, odprti podatki, število sledilcev).

Spletne kolokacije torej predstavljajo zanimivo gradivo za sodoben opis slovenščine. Članek je objavljen v mednarodni reviji International Journal of Lexicography.

SLIKA: Najpomembnejše kolokacije za glagol loviti v splošnem korpusu in v korpusu tvitov (ki npr. zajemajo tudi loviti wifi in loviti Pokemone).

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave