Predstavljamo odmevne objave slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v imenitnih znanstvenih publikacijah po vsem svetu. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v majski izdaji izpostavljamo:
- GEOLOGIJA IN PALINOLOGIJA: Multidisciplinarne paleoekološke raziskave vrtine iz Bohinskega jezera
- ZDRAVSTVENA NEGA: Zaznavanje skrbi za pacienta med študenti
- ZNANOST O ŠPORTU: Široke smuči lahko povečajo tveganje za poškodbe
- ZNANOST O ZNANOSTI: Bolonjska reforma in uspešnost doktorandov v Sloveniji
GEOLOGIJA IN PALINOLOGIJA: MULTIDISCIPLINARNE PALEOEKOLOŠKE RAZISKAVE VRTINE IZ BOHINJSKEGA JEZERA
Današnji človeški vpliv na naravo in naravne procese je izjemno velik, kako pa je bilo v daljni preteklosti? Odgovori na to vprašanje se skrivajo v jezerih, ki so čudoviti arhivi, saj hranijo podatke o spremembah širše okolice jezera.
Pred nekaj leti sta Maja Andrič in Andrej Šmuc z mednarodno ekipo strokovnjakov v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtala več kot 12 m globoko vrtino. Ta v zgornjih 4.5 m skriva kar 6600 let zgodovine geoloških in človeških procesov, ki so oblikovali zgornji Bohinjski konec.
Proučevali so sedimentološke in geokemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji, ko voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja, so nastajale plasti, bogatejše s flišnim materialom. Potresi so v jezeru povzročili nastanek podvodnih plazov, ki omogočajo rekonstrukcijo potresne aktivnosti za zadnjih 6600 let. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je zaradi paše začel upadati delež jelke. V železni dobi pred 2600 leti se je človekov pritisk na okolje zelo okrepil: obsežno sekanje in požiganje gozda v okolici jezera je, ob vlažnejši klimi, sprožilo močno erozijo tal.
Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Quaternary Science Reviews.
SLIKA: Bohinjsko jezero in mesto vrtanja.
ZDRAVSTVENA NEGA: ZAZNAVANJE SKRBI ZA PACIENTA MED ŠTUDENTI
Skrb za pacienta je temeljni koncept v zdravstveni negi, ki združuje znanost in umetnost ter vključuje humane skrbne medosebne odnose ter strokovno znanje. Kaže se predvsem v izboljšanem zadovoljstvu pacientov in medicinskih sester, vpliva na učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe.
Ugotovitve posamičnih mednarodnih raziskav kažejo, da študentom skrb za pacienta pomeni predvsem uporabo in izvajanje tehničnih in strokovnih znanj in veščin. Humani medosebni odnosi so zaznani kot manj pomembni.
Pričujoča mednarodna raziskava, v kateri so sodelovali 604 študenti zdravstvene nege iz Slovenije, Hrvaške, Kitajske in Rusije se je osredotočila na zaznavanje skrbi za paciente z medkulturnega vidika. Rezultati kažejo, da se zaznavanje skrbi razlikuje med državami, predvsem zaradi razlik v izobraževalnih sistemih, kulturnih in družbenih vrednotah. V državah, kjer fakultete v izobraževanje vključujejo teorije zdravstvene nege in teorije skrbi, študenti bolje razumejo pomen skrbi in poudarjajo humane vrednote in prepričanja o zdravstveni negi.
Članek, pri katerem so sodelovali Majda Pajnkihar, Primož Kocbek, Kasandra Musović, Gregor Štiglic in Dominika Vrbnjak (Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede) ter kolegi iz tujine je bil objavljen v mednarodni reviji Nursing Education Today.
SLIKA: Zaznavanje skrbi med študenti glede na posamezno državo in letnik študija.
ZNANOST O ŠPORTU: ŠIROKE SMUČI LAHKO POVEČAJO TVEGANJE ZA POŠKODBE
V zadnjem času smo priča vse množičnejši uporabi širših smuči pod smučarskim čevljem. Čeprav so take smuči primarno namenjene smučanju po neurejenih, se uporabljajo tudi na urejenih/steptanih progah.
V pričujoči študij avtorjev Martina Zorka, Bojana Nemca, Zlatka Matjačića, Andrej Olenška, Katje Tomažin in Mateja Supeja (Univerzitetni klinični center Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport) so preučevali uporaba »širokih smuči« med smučanjem na snegu. S takšnimi smučmi se na trdi snežni podlagi prijemališče sile reakcijske podlage v zavoju premakne bolj medialno izpod smučarskega čevlja zaradi položaja robnika smučke (Slika – levo), kar lahko poveča tveganje za poškodbe.
Namen te študije je bil preučiti kinetiko, kinematiko in aktivacijo mišic spodnjih okončin v odvisnosti od širine smuči v laboratorijskih razmerah, za katerega je bil razvit poseben smučarski simulator (Slika – desna).
Rezultati so pokazali, da so navori v frontalni ravnini na kolenski sklep zunanje noge neodvisni od širine smuči, zunanja rotacija kolenskega sklepa in aktivacija mišice biceps femoris pa sta se s povečanjem širine smuči znatno povečali. Povečanje aktivacije obkolenskih mišic in zunanje rotacije je najverjetneje posledica prilagoditve spodnjih udov merjencev, da se navori na kolenski sklep niso povečali s povečevanjem širine smuči.
Zaradi prilagoditev v kolenskem sklepu lahko zaključimo, da uporaba širokih smuči na trdih, pomrznjenih progah neugodno spremeni obremenitev na sklepne površine in tako poveča tveganje za poškodbe kolena.
Rezultati so objavljeni v mednarodni reviji Frontiers in Sports and Active Living.
SLIKA: Široke smuči (glej tekst).
ZNANOST O ZNANOSTI: BOLONJSKA REFORMA IN USPEŠNOST DOKTORANDOV V SLOVENIJI
Katarina Rojko in Borut Lužar s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu sta v sodelovanju s kolegi iz tujine analizirala vpliv bolonjske reforme na razlike v znanstveni publicistični uspešnosti med doktorandi, ki so se vpisali na predbolonjski doktorski študijski program, in tistimi, ki so se vpisali na bolonjski doktorski študijski program. Analizirane so znanstvene objave slovenskih doktorandov, ki so zaključili študij v obdobju 2007–2016, in sicer za vsakega v petletnem obdobju: od dveh let pred zaključkom študija do dveh let po njem. Ker je bil prehod med programi postopen, se lahko primerjala uspešnost posameznikov iz obeh skupin tudi v posameznih letih opazovanega obdobja. Primerjani so štirje kazalniki uspešnosti objav: produktivnost, sodelovanje, mednarodnost in neodvisnost, pri čemer vsak od njih zajema drugačen vidik raziskovalnih aktivnosti.
Rezultati kažejo, da ni bistvene razlike v povprečni produktivnosti in sodelovanju med doktorandi bolonjskih programov in doktorandi predbolonjskih programov, medtem ko vrednosti obeh kazalnikov z leti nepričakovano opazno upadajo pri doktorandih obeh skupin. V nasprotju s tem sta mednarodnost in neodvisnost na splošno bolj stabilna kazalnika, razlike med doktorandi obeh skupin pa so bolj vidne. Zato sklepamo, da bolonjska reforma pomembno vpliva na znanstveno publicistično uspešnost, saj med obema skupinama obstajajo opazne razlike.
Članek je objavljen v mednarodni reviji Scientometrics.
SLIKA: Število zagovorov doktorskih disertacij v Sloveniji med letoma 2007 in 2016
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave