TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.
V novembrski izdaji TOP objav več o (1) astronomiji gravitacijskih valov, (2) potiskanju nadzora nad migracijami stran od meja EU, (3) prevajanju omejevalcev v poročevalskih besedilih, (4) znanstveni raziskavi žvižgaštva, in (5) operni pokroviteljici za 21. stoletje?
ASTRONOMIJA GRAVITACIJSKIH VALOV
Zlitje dveh črnih lukenj je verjetno edini dogodek v našem vesolju, ki je bolj bizaren od samega obstoja črnih lukenj, teh hudo zanimivih in hudo strašljivih naravnih pojavov. Zadnjih nekaj mesecev je tovrstne dogodke prvič možno opazovati direktno z Zemlje, zahvaljujoč specialnemu ameriškemu observatoriju LIGO, ki deluje na bazi analize gravitacijskih valov. Naslednji korak v analizi teh pojavov je detekcija elektromagnetnih emisij, ki spremljajo gravitacijske valove.
Ključna ob tem so opazovanja s pomočjo satelita Fermi LAT, kjer je udeležena tudi Gabrijela Zaharijas z Univerze v Novi Gorici. V svojem članku, objavljenem v reviji Astrophysical Journal Letters, je v sodelovanju s številnimi kolegi iz kar 12 držav povzela najnovejša dognanja v tej smeri ter povzela odprta vprašanja in pristope.
SLIKA: Ilustracija analize gravitacijskih valov (avtorstvo: LIGO, NSF, Aurore Simonnet (Sonoma State U.).
POTISKANJE NADZORA NAD MIGRACIJAMI STRAN OD MEJA EU
Eden od ukrepov, s katerimi si Evropska unija prizadeva, da bi zajezila število novih prihodov migrantov in beguncev, je potiskanje nadzora nad migracijami stran od meja EU.
Njen cilj je, da bi del migrantov in beguncev ostal v državah zunaj meja EU, med drugim tudi Zahodnega Balkana. Vendar ljudje za to niso zainteresirani.
Te države želijo le hitro prečkati in nadaljevati pot proti svojemu cilju. Enako željo pa imajo tudi te tranzitne države, saj v resnici niso zainteresirane za to, da bi pri njih ljudje pridobili zaščito.
Neža Kogovšek Šalamon, raziskovalka z Mirovnega inštituta, je v reviji International Migration naslovila pravne dileme, ki se pri tem pojavljajo.
SLIKA: Fantič v begunskem centru na Dobovi (foto: Trocaire via Flickr).
PREVAJANJE OMEJEVALCEV V POROČEVALSKIH BESEDILIH
Omejevalci so izrazi ali besedne zveze, ki zmanjšajo stopnjo gotovosti in omilijo izrečeno ali zapisano, da ne izpademo nevljudni, hvalisavi, brezčutni itn. V raziskavi prevodov časopisnega članka, ki so jih izdelali študentje 3. letnika na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je izkazalo, da se omejevalci v študentskih prevodih pogosto spremenijo ali izginejo, kar lahko spremeni sporočilo besedila.
Analiza prevodov in intervjuji s študenti so pokazali, da na spreminjanje oz. izpuščanje teh prvin vplivajo tako oblika in mesto omejevalca v stavku kot pragmatične kompetence in zavestne intervencije prevajalcev.
Zanimive rezultate sta objavili Agnes Pisanski Peterlin in Marija Zlatnar Moe z omenjene fakultete v reviji Journal of Pragmatics.
ZNANSTVENA RAZISKAVA ŽVIŽGAŠTVA
Od Edwarda Snowdna naprej »žvižgaštvo« dobiva vedno večjo pozornost medijev in javnosti, hkrati pa tudi pozornost raziskovalcev.
V svojem članku, objavljenem v reviji Journal of Business Ethics, Barbara Culiberg in Katarina Katja Mihelič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani odgovarjata na pet vprašanj, ključnih za nadaljnje raziskave v tej smeri: (i) Kdo so žvižgači?; (ii) Kaj je lahko predmet žvižgaštva?; (iii) Kako poteka proces razkrivanja informacij?; (iv) Zakaj pride do žvižgaštva? in (v) Komu poročajo žvižgači?
Odgovori na zastavljena vprašanja predstavljajo vpogled v obstoječe raziskave o žvižgačih in osvetljujejo ključne vidike tega pojava. Obenem z identifikacijo vrzeli v razumevanju žvižgaštva tlakujejo pot za raziskave v prihodnje.
OPERNA POKROVITELJICA ZA 21. STOLETJE?
Ali je operna hiša lahko darilo narodu? Članek Vlada Kotnika s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, objavljen v reviji Trames, ponuja sociološko analizo nenavadnega opernega projekta srbske bogatašinje, filantropke in velike pokroviteljice umetnosti in znanosti Madlene Zepter, ki je leta 1997 v Zemunu pri Beogradu ustanovila svojo privatno operno hišo in gledališče Madlenianum.
Kotnik analizira razloge, zakaj bi nekdo zgradil svoje lastno operno gledališče in ga v celoti sam tudi finančno podpiral, ko se zdi operno pokroviteljstvo bolj ali manj oddaljeni odmev preteklih stoletij, če ne že skoraj izumrla kulturna praksa. Avtor ta »operni manifest« Madlene Zepter obelodani v luči dveh nasprotujočih si filozofskih in antropoloških aporij: reciprocitete (zastopane z elementi preračunljivosti, interesa, funkcionalnosti) in generositete (zastopane z elementi altruizma, brezinteresnosti, nefunkcionalnosti).
SLIKA: Opera & gledališče Madlenianum, Zemun (foto: Madlenianum FB).
Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave