TOP objave (november 2018)

Foto: Denys Nevozhai via Unsplash.

Predstavljamo odmevne objave slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v vrhunskih znanstvenih publikacijah. V sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu v novembrski izdaji izpostavljamo objave, pri katerih so sodelovali raziskovalci in raziskovalke Instituta Jožef Stefan, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru:

  • Probiotiki kot dostavni sistem za protivnetni peptid bepecin
  • Pregled in taksonomija algoritmov inteligence rojev
  • Podatkovna analiza EU lobistov na področju bančništva in financ
  • Dodana vrednost prostovoljnih aktivnosti, ki se odvijajo v službenem času

PROBIOTIKI KOT DOSTAVNI SISTEM ZA PROTIVNETNI PEPTID BEPECIN

Mlečnokislinske bakterije se pogosto uporabljajo kot probiotiki, mogoče pa jih tudi spremeniti tako, da dostavljajo terapevtske proteine ali peptide na sluznico. Takšna dostava je primerna za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni.

Katja Škrlec, Borut Štrukelj in Aleš Berlec z Instituta Jožef Stefan so skupaj s sodelavci iz Slovenije in Hrvaške razvili mlečnokislinske bakterije s sposobnostjo dostave protivnetnega peptida bepecina (imenovanega tudi BPC-157). Bepecin je v želodcu stabilen peptid, ki preprečuje in zdravi vnetje gastrointestinalnega trakta z zmanjšanjem proizvodnje reaktivnih kisikovih zvrsti.

V študiji so mlečnokislinsko bakterijo Lactococcus lactis uporabili kot vektor za dostavo bepecina z izločanjem ali s površinsko predstavitvijo, ki ji je sledila sprostitev s prebavnim encimom. Sproščeni bepecin je znatno zmanjšal oksidativni stres na celičnem modelu fibroblastov, kar kaže na to, da so razvite bakterije potencialno uporabne pri zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni.

Članek, ki opisuje izsledke raziskave, je bil objavljen v mednarodni reviji Applied Microbiology and Biotechnology.

SLIKA: Fibroblasti ob dodatku bakterije L. lactis, ki izloča bepecin, tvorijo manj reaktivnih kisikovih zvrsti.

PREGLED IN TAKSONOMIJA ALGORITMOV INTELIGENCE ROJEV

V današnjem času smo priče nenehnega generiranja in izmenjave vedno večje količine raznorodnih podatkov. Postavljeni smo pred problem, kako iz teh masovnih podatkov izluščiti bistvene informacije. Da bi se lahko učili iz podatkov, je potrebno najprej zmanjšati njihovo razsežnost. To lahko storimo z odbiro najpomembnejših značilnic iz podatkov, kar pa je računsko zelo zahtevna naloga. Eden izmed pristopov je metoda izbire značilnic, ki se pogosto združi z algoritmi inteligence rojev. Slednji se zgledujejo po vzorih skupinskega obnašanja živih bitij v naravi.

Lucija Brezočnik, Iztok Fister jr. in Vili Podgorelec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so izvedli celovit pregled obstoječih algoritmov inteligence rojev, jih organizirali v osem glavnih taksonomskih kategorij, definirali ogrodje za algoritme iz družine inteligence rojev in podrobno primerjali 64 algoritmov za izbiro značilnic. Njihovo delo podaja smernice za zasnovo novih algoritmov ter predstavlja vodilo raziskovalcem pri znanstvenem delu na omenjenem področju.

Članek je objavljen v reviji Applied Sciences.

SLIKA: Razni algoritmi inteligence rojev in živalska vrsta, ki ga je inspirirala.

PODATKOVNA ANALIZA EU LOBISTOV NA PODROČJU BANČNIŠTVA IN FINANC

V Evropski uniji so vse lobistične organizacije registrirane v Transparency Register. Vendar se izkaže, da njihova kategorizacija ter opisi ciljev in aktivnosti ne odražajo najbolje njihovega dejanskega odnosa do predlogov finančnih regulacij.

Raziskovalci Instituta Jožef Stefan Mojca Mikac, Petra Kralj Novak in Igor Mozetič so s kolegi z Univerze v Zurichu analizirali odzive 565 lobistov na javne konzultacije na področju bančništva in financ v obdobju od junija 2014 do novembra 2017. Primerjali so interes lobistov za različna področja in njihove konkretne odgovore na specifična vprašanja o konzultacijah. Razvili so tudi spletni vmesnik, ki omogoča interaktivno preiskavo lobistov in njihovega odziva na 21 javnih konzultacij iz področja bančništva in financ. Rezultati so osvetlili odnos med realnim stanjem na terenu in uradno registriranimi podatki.

Članek je bil objavljen v mednarodni reviji Applied Network Science.

SLIKA: Ilustracija analize omrežja registriranih lobistov v EU.

DODANA VREDNOST PROSTOVOLJNIH AKTIVNOSTI, KI SE ODVIJAJO V SLUŽBENEM ČASU

Eva Boštjančič, Sandra Antolović in Vanja Erčulj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so preučile povezavo organizacijskega prostovoljstva (ena izmed strategij družbene odgovornosti podjetij) z delovnimi značilnostmi ter zavzetostjo na delovnem mestu. V raziskavi je sodelovalo 274 redno zaposlenih posameznikov iz petnajstih organizacij različnih dejavnosti v Sloveniji. 170 (62 %) udeležencev sodeluje v prostovoljskih dejavnostih svoje organizacije.

Rezultati so pokazali, da se klima organizacijskega prostovoljstva pozitivno povezuje z delovnimi viri (npr. plača, karierne priložnosti in varnost zaposlitve, podpora s strani sodelavcev in nadrejenih, delovna klima, jasnost vloge, sodelovanje pri sprejemanju odločitev, pomembnost nalog)  in zavzetostjo na delovnem mestu.

Zaposleni, ki sodelujejo v prostovoljskih aktivnostih pri delodajalcu, zazanavajo višjo stopnjo avtonomije in opore s strani sodelavcev in nadrejenih ter so bolj delovno zavzeti kot tisti, ki se teh ne udeležujejo.

Prispevek je bil objavljen v ugledni mednarodni reviji Frontiers of Psychology.

SLIKA: Komponente organizacijskega prostovoljstva (Rodell, 2013).

 

 

Rubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave